Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KRIŽ Borut

arheolog

(2.11.1955 )

Življenjepis

R. 2. nov. 1955 v Novem mestu, kjer je obiskoval novomeško gimnazijo. L. 1982 je diplomiral na Oddelku za arheologijo Univerze v Ljubljani. Od l. 1983 do 1993 je bil zaposlen na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu kot konservator za arheološke spomenike. Od l. 1993 dela v Dolenjskem muzeju Novo mesto kot vodja arheološkega oddelka. V letih konservatorskega delovanja na ZVKDS je njegovo terensko delo obsegalo sistematično topografijo Dolenjske, sondažne raziskave železnodobnih gradišč Kunkelj pri Vrhtrebnju, Plešivica nad Drenjem pri Soteski ter Vihre nad Drago. Vodil je večletno sistematično raziskovanje gradišča Cvinger pri Dolenjskih Toplicah ter zavarovalna izkopavanja železnodobnih gomil v Metliki, na Otočcu, v Družinski vasi in na Revi pri Dobrniču. Poleg planih žarnih grobišč v Slepšku in Ostrožniku pri Mokronogu ter na Mestnih njivah v Novem mestu je vodil tudi zavarovalna izkopavanja srednjeveškega najdišča v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju. Od leta 1999 vodi obsežna arheološka dela na grobišču Kapiteljska njiva v Novem mestu. Pripravil je več arheoloških razstav s pripadajočimi katalogi (Novo mesto pred Iliri 1995, Kapiteljska njiva 1997, Kelti v Novem mestu 2001). Je član izvršnega odbora Slovenskega muzejskega društva. Napisal je vrsto knjig: Novo mesto 4; Kapiteljska njiva, gomila II in III (1997), Novo mesto 5; Kapiteljska njiva, gomila IV in V (2000), Kelti v Novem mestu (2001), Draga pri Beli Cerkvi, antična nekropola (2003), Novo mesto – mesto situl (2004, 2. dop. izd. 2006), Novo mesto 6; Kapiteljska njiva, Mlajše železnodobno grobišče (2005), Dežela situl: življenje v starejši železni dobi (2008), Odsevi prazgodovine v bronu - situlska umetnost Novega mesta (2012). Je soavtor publikacij: Dolenjski muzej: 1950 – 2000 (50 let Dolenjskega muzeja, 2000), Po dolgem in počez: kulturnoturistični vodnik (2002), Steklo in jantar Novega mesta (2003). Strokovne prispevke objavlja v številnih strokovnih revijah in časopisih, kot so: Arheološki pregled, Arheo, Arheološki vestnik, Argo, Varstvo spomenikov, Lucas, Instrumentum, Archaeolingua, Acta Academiae Artium Vilnensis, Dolenjski list, Dolenjski zbornik, Rast. Svoje strokovne prispevke je predstavil tudi na strokovnih kongresih in simpozijih doma in na tujem. Je tudi odličen fotograf, njegove fotografije so objavljene v številnih knjigah, revijah in muzejskih publikacijah. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad in priznanj: priznanje raziskovalne skupnosti Občine Novo mesto (1993), nagrado Mestne občine Novo mesto (1998), priznanji Slovenskega arheološkega društva (2002, 2013), Trdinovo nagrado (2004).

Viri in literatura

• DL 13 VIII. 1992, str. 20 – s sliko
• DL 29. mar. 2007, str. 28
• ES, 16. knj. str. 115.
• Park 30. maj 2007, str. 34-35

« Nazaj | natisni