Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PEVEC Jože - p. FELICIJAN

frančiškan, knjižničar, Trdinov nagrajenec

(25.2.1950 - 2.6.2012 )

Življenjepis

Rojen 25. februarja 1950 v Temenici blizu Šentvida pri Stični kot najstarejši od treh otrok, umrl 2. junija 2012 v Ljubljani. Pokopan je v Karmelski kapeli v cerkvi sv. Lenarta v Novem mestu.

Po končani osnovni šoli je odšel v semenišče v Pazin, od tod pa za eno leto k frančiškanom v Kostanjevico pri Novi Gorici, kjer je opravil noviciat. V frančiškanski red je vstopil leta 1966. Gimnazijo je končal pri frančiškanih v Splitu ter se leta 1970 vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. L. 1976 je prejel mašniško posvečenje. L. 1977 je bil redno nastavljen v Novo mesto za kaplana v cerkev sv. Lenarta. Zatem je kaplanoval v Dobovi in Novi Štifti. Po težki bolezni se je leta 1984 vrnil v Novo mesto, kjer je ostal vse do smrti. Opravil je bibliotekarski izpit ter prevzel urejanje in vodenje knjižnice Frančiškanskega samostana. Pod njegovim vodstvom je l. 1991 samostan dobil knjižnico (kulturni spomenik), kakršne so značilne za frančiškanske samostane. Pater Felicijan je bil izvrsten poznavalec knjižnega bogastva, hranjenega v frančiškanski knjižnici, zlasti inkunabul – sam je odkril v knjižnici pet dragocenih prvotiskov. Bil je tudi poznan bibliopedagog mladim obiskovalcem knjižnice in večkraten mentor preučevalcem knjig frančiškanskega samostana. V samostanu je ustvaril dragocene zbirke ekslibrisov, podobic in starih razglednic. Dragotine frančiškanske knjižnice je predstavljal navzven tudi s publicistično in razstavno dejavnostjo. Bil je zavzet organizator kulturnih prireditev in dogodkov v lokalnem okolju.

Leta 2005 je za svoj prispevek na kulturnem področju prejel Trdinovo nagrado.

Viri in literatura

• DL 26. maj 2005, str. 24.
• Markelj M., Življenje v frančiškanski kuti, v Rast jul. 2005 št. 3-4, str. 349-358 - s sliko.

Slikovni material

• Rast, str. 349.

« Nazaj | natisni