Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZARANA (ZORANA) LOHMAN Zalla

igralka

(16.7.1897 - 12.7.1967 )

Življenjepis

R. 16. jul. 1897 v Žužemberku, u. 12. jul. 1967 v Hollywoodu. Oče Matija Seršen je bil uradnik v avstrijski davčni upravi. Mati, Rozalija Zoran, je bila iz Sadinje vasi pri Dvoru. Kmalu po hčerinem rojstvu se je družina preselila v Vipavo. V drugem razredu je bila deklica pohvaljena za pridnost in lepo vedenje in vpisana v Ehrebuch – „knjigo časti“ oz. zlato knjigo. Še ne sedemnajstletna je nekaj mesecev pred začetkom prve svetovne vojne (1913) odšla v Ameriko. V začetku je živela pri teti v San Franciscu, hodila v večerno šolo in se učila angleški jezik, knjigovodstvo, tipkanje in ostale predmete trgovske stroke. Njena želja, da bi prišla k filmu, je bila tako močna, da je konec leta 1917 v spremstvu svoje vrstnice – Nemke Isabelle Grenner odšla v Los Angeles, središče ameriške filmske industrije. Hollywoodski začetki so bili težki. Po dolgotrajnem naporu je leta 1918 dobila prvo „majhno vlogo španske plesalke“. Med snemanjem jo je opazil režiser Viktor Schertzinger in ji dal manjšo vlogo v svojem filmu dekle z nižin ( The Underworld Girl). Naslednje leto je nastopila v Mac Sennetovi burleski z Benom Turpinom in lepimi kopalkami (Bathing Beauties). Leta 1919 je španska bolezen za nekaj časa prekinila njeno igralsko kariero. Zdravniki so ji priporočili spremembo klime, zato se je leta 1920 vrnila v domovino, a ni dolgo zdržala doma. Po nekaj mesecih je odšla na Dunaj, nato v Prago in naprej v Berlin, od tam pa nazaj v Kalifornijo, od koder se ni nikoli več vrnila v domovino. Po vrnitvi v ZDA je spremenila svoje rojstno ime v Zalla Zarana. Sprejela je ponudbo velikega dnevnika Los Angeles Examiner in bila nekaj mesecev model za ženske obleke, pozirala je tudi slikarjem in ilustratorjem. Na začetku svoje igralske poti je delala kot statistka v kavbojskih filmih Willama S. Harta. Leta 1921 je dobila prvo pomembnejšo vlogo v serijskem filmu Kolo sreče (Wheel of Fortune). Še isto leto je z Jackom Hoxiejem zaigrala vlogo vampirke v vesternu. Z majhno vlogo je nastopila na dramskem odru v Los Angelesu v igri Odprta vrata (The Open Gate), ki govori o malomeščanskem življenju. Od hollywoodskih začetkov leta 1918 je nastopila v 20-ih filmih. Njena življenjska priložnost je bila vloga Frenchy Christine v razkošni hollywoodski uspešnici Ericha von Stocheima Vesela vdova (The Marry Widow, 1925), kjer se je pojavila le v dveh prizorih. Istega leta je igrala v filmu Ženska, ki je lagala (The Lady Who Lied) režiserja Edwina Carewe. Na vrhuncu kariere so o njej pisali mnogi časopisi, tako doma kot na tujem. V letu 1927 je posnela Velemesta (The Big City) z Lonom Chaneyem, Padle angele (Fallen Angels) Edia Lemalea, Kakšna je cena ljubezni (What Price Love) Harryja Riverja, Tatico src (The Heart Thief) in Krila (Wings) Wiliama Wellmana, ki so bila proglašena za najboljši film leta 1927 in nagrajena z oskarjem. Njeno ime se je pojavilo tudi v filmih Back Fire (Allan James) in Silver Spurs (Henry McCarthy in James Leo Meehan). Še vedno se je poskušala tudi na gledališkem odru; odigrala in odplesala je glavno vlogo v Deklici iz Honoluluja (The Girl from Honolulu). Kljub malim vlogam je Zalla Zarana doživela Hollywood v razcvetu nemega filma. Njen morda največji uspeh je nastop v filmu The Show režiserja Toda Browninga. Prijateljevala je z Oliverjem Hardyjem in Stanom Laurelom. Rada je jahala in igrala golf. Poskusila se je tudi v pisateljevanju; napisala je več krajših iger. Zalla Zarana je igrala vloge, ki so bile tako nenavadne kot njeno ime. Spada med najzgodnejše hollywoodske umetnice slovenskega rodu. Od leta 1917 do tridesetih let 20. stoletja je predstavljala like usodnih žensk v cenenih in nasilnih filmih o Divjem zahodu in tudi čudaške vloge statistk v večjih studijskih produkcijah. Najrajši je igrala vlogo brezobzirne zapeljivke in eksotične ženske. Pozornost si je delila s priljubljenim Johnom Gilbertom in hladnim Lonom Chaneyjem ter se preizkusila v nenavadnih značajskih vlogah, kot so alžirska zapeljivka, čedna francoska kabaretistka in tudi polženska v madžarski predstavi Pošasti (Freaks). Njeno filmsko ime se je bralo kot slovenski haiku: Zalla Zarana - „lepa ženska ob zori“. V zahodnem Hollywoodu je v svoji vili živela do smrti. Pokopana je v Hollywoodu, njej posvečen spominski napis pa se nahaja na spomeniku družinskega groba Seršenovih na ljubljanskih Žalah.

Viri in literatura

• Zajec Š., Slak T., Držan P. (2007): Raziskovalna naloga Znani Suhokrajinčani: Zalla Zarana - prva Slovenka v Hollywoodu (mentorici Magda Kastelic Hočevar, Nataša Škrbe)

Slikovni material

• Zalla Zarana; naslovnica.
• Zalla Zarana, str. 24.

« Nazaj | natisni