Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MRVAR Jelka

pedagoginja, publicistka

(8.5.1949 )

Življenjepis

R. 8. maja 1949 v Novem mestu kot drugi od treh otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Žužemberku, nato ekonomsko srednjo šolo v Novem mestu. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je zaključila študij slovenskega in nemškega jezika. Ob delu je l. 1980 končala enopredmetni študij pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Mentorica njene diplomske naloge z naslovom „Zveza med stališči učencev do šole, učnimi uspehi in doživljaji v šolskih klopeh“, dr. Barica Marentič-Požarnik, jo je zaradi njenih objav v pedagoškem tisku (le-teh je blizu 30) spodbudila za podiplomski študij. Leta 1992 je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo „Faktorji, ki pospešujejo in zavirajo sodelovanje med šolo in domom“. Po prvem letniku študija na pedagoški akademiji se je zaposlila kot učiteljica slovenskega in nemškega jezika, kasneje kot pedagoginja z učno obveznostjo, od l. 1994 dalje pa je ravnateljica Zavoda, ki obsega centralno šolo Žužemberk, podružnične šole Ajdovec, Dvor in Šmihel ter vrtec. OŠ Žužemberk pod njenim vodstvom ustvarja pogoje za boljšo prihodnost Suhe krajine: s prizadevanjem za kvalitetno znanje in dobro vzgojo, razvijanjem rodoljubne zavesti z ohranjevanjem zgodovine, kulture in imen znanih Suhokrajinčanov. Uredila je zbornike o osnovnih šolah in vrtcu v Suhi krajini (2001, 2006, 2007), bila mentorica učencem pri raziskovalnih nalogah Znani Suhokrajinčani, svoje prispevke objavlja v Suhokrajinskem zborniku Žužemberški grad, glasilu Suhokranjske poti in reviji Rast.

Viri in literatura

• Šercer Robič A., Nose L.: Nekdanji učenci Osnovne šole Žužemberk, 2006

« Nazaj | natisni