Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

PEČJAK Sonja

psihologinja, znanstvenica

(28.7.1960 )

Življenjepis

R. 28. jul. 1960 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskovala v Žužemberku, splošno gimnazijo v Novem mestu, kjer je l. 1979 z odliko maturirala. Leta 1983 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer psihologija. Po končanem študiju se je zaposlila kot psihologinja pripravnica v vzgojni posvetovalnici Novo mesto, nato pa je nastopila delo svetovalne delavke v OŠ Bršljin v Novem mestu. Leta 1986 je bila habilitirana v naziv asistentke za pedagoško psihologijo, istega leta se je zaposlila na mestu asistentke za pedagoško psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Prav tako l. 1986 je vpisala podiplomski magistrski študij s področja pedagoške psihologije in ga l. 1989 zaključila z zagovorom magistrske naloge „Tehnike za izboljšanje bralne učinkovitosti – Eksperimentalni program hitrega branja“. S tematiko branja in razvijanjem bralnih sposobnosti se je raziskovalno ukvarjala tudi naprej in leta 1995 uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom „Spiralni model kot oblika razvijanja bralnih sposobnosti učencev v osnovni šoli“. Leta 1996 je bila izvoljena v naziv docentke za pedagoško psihologijo, leta 2005 pa v naziv izredne profesorice za pedagoško psihologijo. Kot asistentka ali predavateljica je sodelovala tudi na Akademiji za glasbo, Fakulteti za šport, Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Pedagoški akademiji v Celovcu. Kot sodelavka je bila vključena v deset raziskav s področja pedagoške in razvojne psihologije, trikrat je bila nosilka raziskav „Komunikacijski model opismenjevanja z didaktično igro v prvem triletju osnovne šole“(1996-98). Izvedla je več kot 150 predavanj in pedagoških delavnic za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju v okviru Programa stalnega strokovnega spopolnjevanja in drugih oblik izobraževanja. Od leta 1996 je izvedla devet dvodnevnih seminarjev tudi za učitelje osnovnih in srednjih šol v zamejstvu v Italiji – v Gorici in Trstu, pa tudi v Avstriji na Pedagogische Akademie – Klagenfurt (1997), Pedagogisches Institut des Bundes in Kärnten (2003) in Delovni skupnosti slovenistov na Koroškem na Slovenski gimnaziji v Celovcu (2003). S strani ministrstva je bila 1995. leta imenovana v projektno skupino „Prenova pouka slovenščine“ za vodjo podprojekta „Bralni pouk v srednji in osnovni šoli“. Kot strokovna sodelavka je sodelovala pri Predmetni kurikularni komisiji za slovenščino pri izdelavi Učnega načrta (1995-98); bila je članica Kurikularne komisije za svetovalno delo in oddelčno skupnost (1996-99), članica Nacionalne komisije za uvajanje in spremljanje novosti in programov v vzgoji in izobraževanju (1998-2000), članica Komisije za pregled dela pri prenovi šolstva (1999-2000), članica področne skupine Primanjkljaji na posameznih področjih učenja (od 2001). Je tudi članica razširjene Predmetne skupine podružničnih šol in kombiniranega pouka (od 1999 dalje), izvedenka za področje šolskega svetovanja v splošnem izobraževanju pri Inšpektoratu Ministrstva RS za šolstvo in šport (od l. 2000 dalje), članica Komisije za pripravo koncepta dela za učence z učnimi težavami pri Ministrstvu RS za šolstvo (od 2001), predsednica Komisije za pripravo smernic za razvoj pismenosti pri Ministrstvu RS za šolstvo znanost in šport (od l. 2003), članica ekspertne skupine za področje slovenski jezik (od 2004) in ekspertne skupine za področje Podružnice (od 2004). Sodeluje tudi s Centrom za psihodiagnostična sredstva v Ljubljani pri pripravi psihološkega instrumentarija. Je članica Društva psihologov Slovenije (od 1986), članica International Reading Association (od 1994), članica Bralnega društva Slovenije in njegovega Upravnega odbora (od 1997) ter članica evropskega združenja EARLI – European Association for Research on Learning and Instruction (od leta 2001).

Viri in literatura

• Šercer Robič A., Nose L.: Nekdanji učenci Osnovne šole Žužemberk, 2006

« Nazaj | natisni