Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

STRUNA Robert

umetnostni kovač

( )

Življenjepis

Živi v vasi Klečet pri Žužemberku. Ukvarja se z umetnostnim kovaštvom, svoja dela iz kovanega železa razstavlja vse od Žužemberka do Japonske: v OŠ Žužemberk, na Dvoru, na tradicionalnih Trških dnevih v Žužemberku, drugod po Sloveniji, sodeluje tudi s sedežem NATA v Bruslju, kamor občasno pošlje nekaj svojih eksponatov. Opremljal je številne ladje, dvorce v Avstriji in Franciji, med drugim tudi Hitlerjevo gnezdo v Berchtesgadnu. V letu 2008 razstavlja na prodajni razstavi v Osaki na Japonskem, in sicer skupaj s slovenskim kiparjem Oskarjem Kogojem. Njegov orel iz železa na kamnitem podstavku iz kamna carera, iz kakršnega je Michelangelo izklesal kip Davida, bo krasil avlo na letališču v Frankfurtu. Sodeluje na različnih delavnicah, npr. na Forma vivi Makole, v l. 2006 je sam organiziral dve slikarski koloniji. Pripravlja se na gradnjo svoje galerije. Kot član društva Plamen iz Ljubljane je l. 2002 v Italiji prejel prvo nagrado za umetnost in šesto nagrado za kovaštvo v pokrajini Vittorio Venetto. L. 2005 je dobil dve pomembni priznanji: od društva umetnostne obrti certifikat kakovosti, od Ministrstva za kulturo RS pa priznanje, s katerim je dobil naziv umetnik – kipar.

Viri in literatura

  • Pridobljeno s spletne strani: www.dogaja.se/opis/robert_struna/16204
  • Pridobljeno s spletne strani: www.impos.si/cgi-bin/stran.pl?id=45&stAktualno=7

 

« Nazaj | natisni