Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

FERLIN Franc

gozdarski strokovnjak

(14.11.1957 )

Življenjepis

R. 14. nov. 1957 v Novem mestu. Po končani osnovni šoli v Žužemberku je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Diplomiral je l. 1982 in magistriral l. 1990 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Od leta 2001 je doktorand na Gozdarski fakulteti v Zagrebu. Od l.1981 do 1985 je bil zaposlen v operativi v gozdnem gospodarstvu - kot gojitelj in načrtovalec (pri takratnem GG Novo mesto, obrat Straža), od l. 1986 do 1993 na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za gozdarstvo (kot asistent za gozdnogospodarsko načrtovanje, za prirastoslovje in za gojenje gozdov, istočasno deloma tudi predavatelj na Srednji gozdarski šoli v Postojni); od 1993 do1997 na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo oziroma v državni gozdarski administraciji in politiki (kot državni sekretar za gozdarstvo). Od leta 1997 je zaposlen na Gozdarskem inštitutu Slovenije kot vodja Oddelka za gojenje gozdov in raziskovalno–razvojni sodelavec; v krajšem obdobju (1997-1999) tudi kot pomočnik direktorja in mednarodni gozdarski ekspert (1999-2000). Od leta 2003 je predsednik Sveta zavoda za gozdove Slovenije. Je vodja različnih raziskovalno-razvojnih (zlasti CRP) projektov in ene od trajnih nalog v okviru javne gozdarske službe gozdarskega inštituta. Je član dveh IUFRO sekcij (za sonaravno gojenje gozdov in gozdarsko in okoljsko zakonodajo). Njegova avtorska bibliografija obsega blizu 100 znanstvenih, strokovnih, razvojnih in drugih del. Njegova najpomembnejša dela so: znanstveni članek v mednarodno odmevni (SCI) reviji Allgemeine Forst – und Jagdzeitung (1999) ter objavljeno predavanje na znanstveni konferenci (1996), oboje na temo ekologije razvoja mlajših, nenegovanih dobovih sestojev (na objektih v Sremu); znanstveni članek v slovenskem Zborniku gozdarstva in lesarstva na temo ekologije, razvoja in nege mlajših nižinskih sestojev črne jelše (2001); gostujoče predavanje na Svetovnem gozdarskem kongresu (Antalya, 1997), objavljeno v osrednjem zborniku kongresa, prevedeno v tri svetovne jezike, na temo politike ohranjanja in trajnostnega razvoja gozdnih sistemov – na primer Slovenije (1997).

Viri in literatura

• Šercer Robič A., Nose L.: Nekdanji učenci Osnovne šole Žužemberk, 2006

« Nazaj | natisni