Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BRKIĆ Adela

(1.5.1924 - 6.11.2006 )

Življenjepis

R. 1. maja 1924 v nemško-madžarski vasi Humljani (Slavonija) na Hrvaškem, šolo je obiskovala v Osijeku, kjer je družina tudi živela. Po materini strani izhaja po rodu iz nemške protestantske družine (Brandt). Evangelijsko cerkev v Osijeku je vodil znani nemški pastor Petar Dautermann, ki jo je navdušil za teološki poklic. Teološko se je izpopolnjevala na seminarjih, doma in v tujini. Leta 1948, ko se z družino preseli v Novo mesto, začne zbirati okoli sebe protestantske vernike, s čimer je bil po dolgem obdobju od časov reformacije znova postavljen temelj za evangelijsko cerkveno občino. V času totalitarnega komunističnega režima je doživljala zaradi vere preganjanje in zasramovanje. Veliko je potovala po svetu, predvsem po cerkvah v skandinavskih deželah, kjer je pridigala in vodila seminarje za ženske. Radi so jo poslušali tudi v prekmurskih cerkvah. Skupaj s svojim soprogom Markom je zaslužna za obnovo sakralnega spomenika t. i. Mordaxove kapele (1675) v Novem mestu, ki je bila ob 400-letnici Trubarjeve smrti znova posvečena v bogoslužne namene. Od leta 1992 je delovala kot upokojeni evangelijski dušebrižnik. Pokopana je na mestnem pokopališču Srebrniče (Novo mesto).

Viri in literatura

• Podatke je posredoval g. Daniel Brkič.

Slikovni material

• Privatna zbirka.

« Nazaj | natisni