Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

HOHENWART Karl Sigismund

politik, pravnik

(12.2.1824 - 26.4.1899 )

Življenjepis

R. 12. febr. 1824 na Dunaju, u. 26.4.1899 na Dunaju. L. 1845 je končal študij prava na Dunaju. Po stricu Francu Jožefu Hanibalu Hohenwartu, znanem prirodoslovcu, je na Kranjskem podedoval posesti. Bil je uradnik v Ljubljani (1845-1855), kranjski deželni glavar (1860-1861), koroški deželni predsednik (1866-1868), l. 1871 pa je postal predsednik avstrijske vlade, vendar je na tem položaju ostal le osem mesecev. Z njegovim padcem je propadel načrt federalistične prenove monarhije, kar bi za Slovence pomenilo uresničitev narodnostnih pravic in zahtev. Že l. 1873 je bil prvič izvoljen za državnega poslanca kmečkih občin Kranj, Kamnik, Radovljica; ponovno za obdobje 1890-1897. Ljubljano in kranjsko trgovsko zbornico je v dunajskem državnem zboru zastopal v obdobju 1885-1890. V slovensko politično življenje se je najbolj vsidral v l. 1873-1897, ko je v poslanski zbornici avstrijskega parlamenta vodil po njem imenovani poslanski klub, znan tudi kot Pravna stranka, Desni center, Konservativni klub. Člani kluba so bili predvsem nemški konservativci in slovenski poslanci, pa tudi hrvatski poslanci iz Istre in Dalmacije, italijanski konservativci, del bukovinskih Romunov, nekaj Čehov in konservativni veleposlaniki iz Češke. Po padcu vlade Eduarda Taaffeja l. 1893, ki jo je klub podpiral, jih je v klubu ostala le še polovica.

Viri in literatura

• Branko Marušič: Sto slovenskih politikov 2002, str. 76-77 – s sliko.

Slikovni material

• Sto slovenskih politikov 2002, str. 76.

« Nazaj | natisni