Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LENKOVIČ Ivan

komandant Uskokov, vojaški poveljnik

( - 22.1.1569 )

Življenjepis

R. neznanega datuma v Liki, u. 22. jun. 1569 na Otočcu. Kot dobrotnik samostana je pokopan v frančiškanski cerkvi v Novem mestu. Doma je bil iz Like in je pripadal tistemu delu hrvaškega plemstva, ki se je konec 15. ali v začetku 16. stoletja umaknilo pred Turki na Kranjsko ali Štajersko. Posestva je imel med rekama Kolpo in Krko, njegova glavna gradova sta bila Otočec in Podbrežje ob Kolpi. V njegovi lasti je bila tudi vrsta gradov v novomeški okolici: Pogance, Mehovo in Ruperč vrh. Proslavil se je v bojih s Turki. Sprva je bil najemniški oficir v konjenici kranjskih deželnih stanov (vsaj od l. 1530), nato namestnik stotnika v Bihaću. L. 1539 je postal stotnik v Senju, l. 1546 pa stotnik žumberških Uskokov. Naklonjen Uskokom, je pripomogel k ureditvi njihovega položaja in njihovi stalni naselitvi. Izdelal je obrambni načrt hrvaške meje ter oblikoval predloge za obnovo starih in postavitev novih utrdb (Nehaj blizu Senja). Postal je namestnik poveljnika Hrvatske in Slavonske krajine in bil od leta 1547 posebej odgovoren za obrambo Hrvatske krajine. Od 1556 do 1567 je bil poveljnik vse vojske v Slavonski in Hrvatski krajini.

Viri in literatura

  • EJ V, str. 513 – s sliko.
  • ES 6, str. 131-132.
  • Novo mesto, kulturnozgodovinski vodnik, str. 120.
  • Steklasa: Ivan Lenkovič (?-1568), Letopis Matice slovenske, 1893, str. 58-110.

 

« Nazaj | natisni