Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BEVC Josip

prostovoljec

(11.1.1938 - 15.5.2007 )

Življenjepis

R. 11. jan. 1938 dolenjskim staršem v Zenici, u. 15. maja 2007 v Novem mestu. Družina Bevc se je vrnila v Kočevje tik pred drugo svetovno vojno. Predšolska leta je Josip Bevc preživljal pri stari mami v Pečicah pri Gabrovki. Po vstopu v šolo (osnovno je končal v Kočevju) in pozneje je moral poprijeti za vsako delo. Ob delu je dokončal poklicno in srednjo šolo ter pozneje še Višjo šolo za socialno delo. V Novo mesto je prišel leta 1970 in se zaposlil v Krki kot organizator izobraževanja in pozneje kot pooblaščenec na področju varstva pri delu. Po upokojitvi l. 1992 se je strokovno usposabljal za delo s starejšimi. L. 1993 je skupaj s sodelavci ustanovil skupino starih ljudi za samopomoč Julija v Domu starejših občanov Novo mesto. S starejšimi se je družil vsak torek skoraj štirinajst let, dokler ga ni izdalo zdravje. Prostovoljstvo je zanj postalo način življenja. V Novem mestu se je kot prostovoljec vključeval v delo na različnih področjih in v različnih društvih, npr. v Društvu diabetikov Novo mesto, Društvu paraplegikov Novo mesto, Medgeneracijskem društvu Žarek Novo mesto, Društvu Sožitje Novo mesto, Društvu upokojencev Novo mesto. Napisal je knjigo Utrinki za vodenje skupine starih za samopomoč (2001) ter zbral gradivo in uredil publikacije: Četrt stoletja gasilstva v Krki: 1970-1995 (1995), Naših trideset let: prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Krka (2000), Skupina starih za samopomoč Julija: zbornik: 1993-1998 (1998), 14. november - svetovni dan diabetesa (2002), Predstavitev skupin starih za samopomoč v Domu starejših občanov Novo mesto: 1993-2003 (2003). Za svoje predano delo na področju prostovoljstva je prejel vrsto nagrad in priznanj: posebno priznanje Zveze društev diabetikov Slovenije l. 2001, priznanje za prostovoljno delo, s katerim ga je odlikoval Državni svet Republike Slovenije l. 2002, posebno priznanje za petnajst in večletno sodelovanje v programu Skupine starih ljudi za samopomoč Slovenije, ki mu ga je podelila Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije l. 2007.

Viri in literatura

• DL 16. jan. 2003, str. 4.
• DL 24. maj 2007, str. 7.
• Prepletanja jul. 2007, str. 35.
• Sladkorna jun. 2007, str. 55 - s sliko.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM.

« Nazaj | natisni