Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LUKŠIČ Igor

politolog

(3.12.1961 )

Življenjepis

R. 3. dec. 1961 v Novem mestu, kjer je tudi maturiral. Diplomiral je leta 1986 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani s temo Pojem hegemonije pri Antonu Gramsciju ter za to delo l. 1987 prejel Speransovo nagrado pri Marksističnem centru Univerze v Ljubljani. L. 1990 je magistriral pri prof. dr. Antonu Bibiču na temo Konsociativna demokracija in l. 1993 doktoriral na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani z disertacijo Neokorporativizem - k razumevanju problema korporativizma. Na FDV je zaposlen od leta 1986, od 1998 dalje kot izredni profesor za občo politologijo in zgodovino političnih idej. Že v času študija je bil dve leti v uredništvu študentske Tribune. Pri svojem raziskovalnem delu ter v strokovnih in znanstvenih razpravah sega na področja politične kulture, teorije demokracije, socialnega partnerstva in sodobnih političnih procesov v svetu. Na te teme je objavil več znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, objavljenih tudi v tujih strokovnih revijah v angleškem, nemškem, hrvaškem, češkem in poljskem jeziku. Vključen je tudi v mednarodne raziskave – sodeluje z Inštitutom za preučevanje družbe v Milanu in z Inštitutom za raziskovanje konfliktov na Dunaju. Njegova najpomembnejša dela so: Demokracija v pluralni družbi (1991); Liberalizem versus korporativizem (1994); Hegemonija in oblast, Gramsci in Foucault (2000, z Andrejem Kurnikom); Politični sistem Republike Slovenije, Očrt (2001); Politična kultura: političnost morale (2006). Je tudi glavni urednik družboslovne revije Teorija in praksa in član IPSA, mednarodnega združenja politologov.

Viri in literatura

• Delo 8. jul. 2006, str. 8-9.
• DL 24. nov. 1994, str. 24 – s sliko.
• ES 16, str. 123.
• Mag 28. febr. 2007, str. 43-46.
• Sobotna priloga, Objave nov. 2003 št. 4, str. 13.

« Nazaj | natisni