Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

SEVNIK FIRŠT Majna (Ana Marija)

baletna plesalka, koreografinja

(2.8.1932 - 4.1.2015 )

Življenjepis

Rojena 2. avg. 1932 v Novem mestu, umrla 4. jan. 2015 v Ljubljani. Srednjo baletno šolo v Ljubljani je končala l. 1953 (bila je učenka Pie in Pina Mlakarja), končala je tudi dve leti romanistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot baletna plesalka se je izpopolnjevala v Parizu pri O. J. Preobraženski in L. Jegorovi, J. Tarsu, A. Nikitini idr. V baletnem zboru Opere in baleta SNG v Ljubljani je začela nastopati l. 1947.

L. 1955 je postala solistka in je prevzemala predvsem lirične vloge, kot so Jela v Vragu na vasi F. Lhotke, Odette v Labodjem jezeru P. I. Čajkovskega, Zarema v Bahčisarajski fontani B. V. Asafjeva, Biljana v Ohridski legendi S. Hristića, naslovne vloge v baletih Danina ali Joko, brazilska opica, P. J. Lindpaintnerja, v Les petits riens W. A. Mozarta idr. Koreografirala je Silfide (po M. M. Fokinu) in Serenado za godala B. Ipavca.

Veliko je nastopala po nekdanji Jugoslaviji in v tujini. Od 1961 do 1983 je delala na Televiziji Ljubljana, kjer je koreografirala Skice v ritmu J. Gregorca, Ekspresije L. Lebiča, Možička J. Ipavca, Kraško suito A. Srebotnjaka, Scuola da ballo G. Rossinija, Odmeve P. Ramovša, Črnošolca P. Ducasa, Pajkovo pojedino A. Roussela in plesne vložke v številnih glasbenozabavnih oddajah.

Pozneje se je posvetila predvsem realizaciji baletov za televizijo. Režirala in realizirala je številne oddaje v glasbenem, otroškem in zabavnem programu, občasno tudi na zagrebški televiziji. Občasno je poučevala na srednji baletni šoli in o baletu pisala v raznih časopisih.

Za svoje delo je prejela vrsto nagrad in priznanj: l. 1997 Zlato ptico, l. 2001 nagrado Trend, l. 2002 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in l. 2004 Župančičevo nagrado.

Viri in literatura

• ES 11, str. 62.
• Gledališki list SNG, Opera in balet 2002/2003 št. 2, str. 15-17.
• Naša žena nov. 1999 št. 11, str. 14-15 – s slikami.
• Razgledi 20. nov. 1992 št. 22, str. 3.
• SGL III, str. 626.

Slikovni material

• Naša žena 11. nov. 1999 št. 11, str. 14-15.
• Naša žena 11. nov. 1999 št. 11, str. 14-15.
• Naša žena 11. nov. 1999 št. 11, str. 14-15.
• Naša žena 11. nov. 1999 št. 11, str. 14-15.

« Nazaj | natisni