Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LAVRIČ roj. BERNOT Vesna

učiteljica

(6.11.1927 )

Življenjepis

R. 6. nov. 1927 v Ljubljani, u. okt. 2006 v Ribnici [oče publicist, novinar in častnik v avstroogrski vojski Zvonimir, mati novinarka in korespondentka Iza roj. Prijatelj; brata agronom in docent na biotehniški fakulteti Dan in inženir strojništva in energetik Natan, sestra knjižničarka Jasna por. Demšar, sin sociolog in upravni organizator Prvin, hči profesorica Nada in hči vzgojiteljica predšolskih otrok Darka por. Knafelj]. Osnovno šolo in dekliško gimnazijo je obiskovala v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala biologijo. Kot predmetna učiteljica je bila med letoma 1951 in 1983 zaposlena na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici. Med 2. svetovno vojno je sodelovala v gibanju OF, po aretaciji leta 1944 je bila dva meseca v ljubljanskih zaporih, nato pa so jo poslali v taborišče v Avstriji. Sodelovala je na mladinskih delovnih brigadah Brčko – Banoviči in Šamac – Sarajevo. Lavričeva je bila izjemno aktivna občanka, ki je med drugim delovala v štabu civilne zaščite, pri jamarjih, gasilcih, gobarjih in bila poverjenica Prešernove družbe. V občinskem društvu upokojencev je skrbela za animacijo, kulturo in izlete, v turističnem društvu (več mandatov je bila predsednica) pa za začetne dejavnosti, povezane z ribniškim sejmom. Bila je tudi članica Prirodoslovnega društva Slovenije in Planinskega društva. Bila je predsednica občinskega organa Rdečega križa Slovenije in aktivna članica ter krvodajalka. Prejela je številne nagrade in priznanja: priznanje večkratnim krvodajalcem (50-krat in več), zlati znak Rdečega križa Slovenije, plaketo Rdečega križa Slovenije, priznanje Krajevne skupnosti Ribnica, Gallusovo priznanje, častni bronasti znak Turistične zveze Slovenije, značko s srebrnim vencem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, 1977, priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Socialistične republike Slovenije, plaketo Prešernove družbe 1978, red zaslug za narod (Jugoslavija) s srebrno zvezdo, bronasti znak civilne zaščite, zlato značko civilne zaščite, občinsko gasilsko priznanje, priznanje AMD, srebrno častno značko Jamarske zveze Slovenije, priznanje OF slovenskega naroda (SZDL), zlato značko Prirodoslovnega društva Slovenije.

Viri in literatura

• A. Klun: Ribniški biografski leksikon : raziskovalna naloga 2006, str. 21-22 – s slikama.

« Nazaj | natisni