Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

LAVRIČ Dušan

profesor

(17.5.1925 )

Življenjepis

R. 17. maja 1925 v Ljubljani, u. 12. febr. 2003 v Ribnici [oče mali trgovec in posestnik Ivan, mati učiteljica Marija roj. Kovač; poročen je bil z učiteljico Vesno roj. Bernot, sin sociolog in upravni organizator Prvin, hči profesorica Nada in hči vzgojiteljica predšolskih otrok Darka por. Knafelj]. Živel je v Loškem Potoku, v Ljubljani in v Ribnici. Osnovno šolo je obiskoval na Hribu v Loškem Potoku, prva dva razreda na šestrazredni, tretji razred na mešani, četrti in peti pa na osemrazredni narodni šoli. Nižjo gimnazijo z uradnim nazivom 1. državna realna gimnazija je obiskoval v Ljubljani, tam je tudi zaključil šolanje na 1. moški realni gimnaziji. Nato je študiral zgodovino in zemljepis na Filozofski fakulteti. Kot profesor zgodovine in vzgojitelj v internatu se je leta 1951 zaposlil na ribniški osnovni šoli in leta 1960 postal ravnatelj. Leta 1964 je postal predsednik občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva, od leta 1970 je bil predstojnik oddelka za občo upravo in družbene dejavnosti, do upokojitve leta 1986 pa tudi sekretar skupščine občine in izvršnega sveta. Bil je član organizacije Sokol (od leta 1939), organizacije OF in SKOJ. Od leta 1948 je bil član Zveze komunistov Jugoslavije in različnih komisij (področje vzgoje, izobraževanja in kulture) in tajnik organizacije Zveze komunistov. Bil je tudi član občinskega sindikalnega sveta in Zveze borcev. Leta 1970 je postal poslanec PKZ skupščine SR Slovenije. Bil je tudi predsednik podružnice Muzejskega društva Kočevje in član UO društva učiteljev in profesorjev Ribnica. Sodeloval je pri mladinski delovni brigadi Šamac – Sarajevo in bil član sveta delovnih skupnosti SO Ribnica in Delavske univerze Ribnica. Bil je član komisije za volitve in imenovanja SO Ribnica, predsednik IO za ustanovitev TTKS Ribnica, član sekretariata občinskega komiteja ZKD Ribnica, predsednik občinskega odbora SZDL Ribnica in sekretar obč. konf. SZDL Ribnica. Lavrič je bil med 2. svetovno vojno vključen v partizane, natančneje v 3. bataljon Šercerjeve brigade (10. 9. 1943 – KM Loški potok). Neoboroženega so na Mašunu ujeli Nemci in ga zaprli v zapor talcev v Mostah. Zaradi udeležbe v NOB je imel po vojni status vojnega veterana. Lavrič je bil izjemno aktiven občan, ki je pomembno zaznamoval različna področja družbenega življenja v Ribnici, zato je prejel priznanje Občine Ribnica, počastili pa so ga tudi s plaketo Jelenov Žleb.

Viri in literatura

  • A. Klun: Ribniški biografski leksikon : raziskovalna naloga 2006, str. 19-20 – s slikama.

 

« Nazaj | natisni