Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

KOZINA Branko

arhivist, zgodovinar

(18.12.1959 )

Življenjepis

R. 18. dec. 1959 v Jurjevici, živi v Hrovači pri Ribnici [oče Franc, mati Katarina roj. Rupar; sestra trgovka Irena, brat pravnik (okrožni tožilec) Jože; poročen je z Mijo roj. Kersnič; hči študentka prava Klara, sin gimnazijec Kristjan]. Osnovno šolo je med letoma 1966 in 1974 obiskoval v Ribnici, nato pa je šolanje nadaljeval na Gimnaziji Poljane v Ljubljani (od 1974 do 1978). Leta 1978 se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer zgodovina in sociologija, in leta 1982 diplomiral. Leta 1996 je na isti fakulteti tudi magistriral iz zgodovine. Leta 1982 se je za določen čas zaposlil kot profesor zgodovine na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Po koncu šolskega leta 1982/83 je odšel na služenje vojaškega roka, nato pa leta 1984 začel delati kot pripravnik v takratnem Arhivu Socialistične republike Slovenije in naslednje leto opravil strokovni izpit iz arhivistične dejavnosti. Sledilo je delo na arhivskem gradivu, predvsem s področja prosvete in kulture po letu 1945. Leta 1988 je bil imenovan za vodjo Oddelka za arhivsko gradivo po letu 1945. Glavna naloga oddelka, poleg strokovne obdelave in prevzemanja gradiva, je bilo grobo sortiranje povojnega gradiva in nato obsežna »inventura« gradiva za pripravo Vodnika po fondih in zbirkah ARS, ki je izšel leta 1999. Delo vodje Oddelka za arhivsko gradivo je opravljal do leta 1992, ko je bil imenovan za svetovalca direktorja Arhiva Slovenije za arhivske strokovne naloge v takratni Arhivski matični službi (sedaj Arhivski center za strokovni razvoj). Med drugim je vodil skupini za reševanje problematike arhivskega gradiva pravosodnih organov in področje gospodarstva (predvsem stečaji). Reševal je tudi druga strokovna vprašanja in sodeloval v delovni skupini za pripravo podzakonskih aktov s področja arhivistike, predvsem pa je skrbel za področje reševanja problemov strokovne obdelave arhivskega gradiva. Leta 1995 je na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani uspešno zagovarjal magistrsko nalogo Republiški upravni organi v LRS od 1945 do 1953 in si pridobil naziv magister arhivistike. Med letoma 1985 in 1990 je bil tajnik Arhivskega društva Slovenije, v Arhivu Slovenije je bil med drugim več let predsednik inventurne komisije, član razpisne komisije, član disciplinske komisije, predsednik sindikata idr. V okviru svojih delovnih obveznosti se je ukvarjal tudi z arhivskimi viri za zgodovino Slovencev v čeških arhivih. Rezultat dela je Vodnik po arhivskem gradivu o Sloveniji v oblastnih, okrajnih in podjetniških arhivih Češke republike (1212 – 1945), ki je izšel v letu 2000 (mag. Kozina je pri nastajanju vodnika sodeloval kot soavtor). Od leta 1991 vsako leto v skladu s sporazumom o sodelovanju na arhivskem področju, ki sta ga leta 1996 sklenili Republika Slovenija in Češka republika, aktivno sodeluje pri evidentiranju arhivskega gradiva, pomembnega za slovensko zgodovino. Mag. Kozina pripravlja delo Slovenski študentje na ČVUT (Češka visoka tehnična šola) in korespondenco slovenskih kulturnih delavcev, politikov, umetnikov … s češkimi (slovanskimi) kolegi v Literarnem arhivu v Pragi. Evidentiral je tudi gradivo v Bavarskem državnem arhivu v Münchnu (Friesing) za področje gospostva Škofja Loka. Leta 1999 ga je takratni minister za kulturo imenoval za v. d. direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Naslednje leto je bil imenovan za direktorja omenjenega javnega zavoda za dobo petih let. Od leta 2005 vodi arhiv kot v. d. direktorja. Dela mag. Branka Kozine (izbor): Kratek oris razvoja cestne službe v Sloveniji in problemi tehnične dokumentacije; Arhivi IX, št. 1- 2, Ljubljana 1986, str. 19 – 22, Problemi valorizacije gradiva republiških upravnih organov po letu 1945 na primeru Ministrstva za prosveto; Arhivi XI, št. 1-2, Ljubljana 1988, str. 44 – 46, Poročilo o delu Arhivskega društva od 24.10.1985 - 10.2.1988; Arhivi XI, št. 1-2; Ljubljana 1988, str. 104-106, Ob rednem občnem zboru in praznovanju 35-letnice Arhivskega društva Slovenije; Arhivi XII, št. 1-2; Ljubljana 1989, str. 68-69; Zvezno posvetovanje arhivskih delavcev v Postojni; Arhivi XII, št. 1-2; Ljubljana 1989, str. 69-71, Komisija za upravo narodne imovine; Arhivi XIII, št. 1- 2; Ljubljana 1990, str. 15-19, Poročilo o delu Arhivskega društva Slovenije od 10.2.1988 - 21.2.1990; Arhivi XIII, št. 1-2, Ljubljana 1990, str. 152-154, Poročilo o ogledu razstave v St. Pavlu v Avstriji; Glasnik Slovenskega etnološkega društva, št. 3 - 4, Ljubljana 1991, str. 168-169, Nekaj utrinkov iz življenja Ribničanov in ribniške doline v obdobju življenja in dela gospoda Antona Skubica; Ribniški zbornik 1, Ribnica, leto 2000, str. 51 -91, Ribnica in ribniška dolina na prelomu 19. v 20. stoletje v dokumentih Zgodovinskega arhiva Ljubljana; Nekdaj bil je takšen ribniški vsakdan ...; Rešeto, februar 2002, str. 35; marec str. 39; maj str. 3-5, Razvoj šolstva v Ribnici v letih 1941-1974; Rešeto, julij 2002 str. 35; avgust 2002 str. 31; februar 2003 str. 35; maj 2003 str. 24 ; junij 2003 str. 35; december 2003 str. 34; marec 2004 str. 12 itd.

Viri in literatura

• A. Klun: Ribniški biografski leksikon : raziskovalna naloga 2006, str. 14-17 – s sliko.

« Nazaj | natisni