Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

IPAVEC Maks

duhovnik, župnik

(7.10.1951 )

Življenjepis

R. 7. okt. 1951 v Kranju [oče mizar Maks, mati gospodinja Marija roj. Kvas; sestra Marica (pokojna), brat mizar Jože in sestra delavka Marjana por. Jerovšek]. Živi v Naklem pri Kranju. Osnovno šolo je med letoma 1958 in 1966 obiskoval v Cerkljah na Gorenjskem, nato pa je šolanje med letoma 1966 in 1970 nadaljeval na Gimnaziji Poljane v Ljubljani. Leta 1970 se je vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani in diplomiral leta 1976. Do 15. leta je živel s starši v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem, v gimnazijskih in študijskih letih pa v Ljubljani. Po koncu šolanja je bil eno leto kaplan v Trebnjem, nato dve leti v ljubljanskem Sv. Jakobu in tri leta v Dobrepolju. Potem je postal župnik in pet let (med letoma 1982 in 1987) služboval v Begunjah pri Cerknici. Dekan in župnik v Ribnici na Dolenjskem je bil kar 17 let (med letoma 1987 in 2004), nato pa je odšel v Naklo, kjer je bil župnik dve leti (med letoma 2004 in 2006). Od avgusta leta 2006 je ponovno župnik v Begunjah pri Cerknici, kjer je leta 1982 začel z župnikovanjem. Duhovnik Ipavec se največ ukvarja z dušnim pastirstvom in versko-kulturnim delom, aktiven pa je (bil) tudi na področju gospodarsko-obnovitvenih del pri cerkvah in drugih sakralnih objektih v župnijah, kjer je doslej služboval. Napisal je veliko člankov za verski tednik Družina in duhovno revijo Božje okolje. Dve leti je pisal Pisma podeželskega župnika, ki so izhajala v Nedeljskem dnevniku. Redno je pisal tudi za ribniško občinsko glasilo Rešeto. O Ipavčevem delu je za Rešeto in Nedeljski dnevnik pisal Vladislav Lesar. Duhovnik Ipavec je postal tudi dobitnik Urbanove nagrade v Ribnici. Njegova dela (pri nekaterih je sodeloval kot soavtor) so: Za uveljavitev modernega pravorečja v javnosti in šoli: stopetdesetletnica rojstva, Stanislava Škrabca. V: Delo, letnik 36, št. 10 (13. januar 1994), str. 13, Aktualnost Ciril-Metodove ideje. V: 2000, št. 84/85 (1995), str. 71-83, Če pozabim tebe, Slovenija. Salve, Ljubljana 1995, Človek je poklican v občestvo. V: Božje okolje, letnik 20, št. 5/6 (1996), str. 69-72, Krščanstvo in sekte. V: Mohorjev koledar (1996), str. 90-93, Moč ljubezni. Co Libri, Ljubljana 1996, Luč slovenskega naroda: iz roda v rod duh išče pot. Salve, Ljubljana 1997, Vodnik po cerkvah ribniške župnije. Župnijski urad, Ribnica 1997, Pomen duhovnikovega obiska na bolnikovem domu za prvi petek. V: Cerkev v sedanjem svetu, revija za pastoralna vprašanja, leto 33, št. 7/8 (1999), str. 146-148, Dekan in zgodovinar Anton Skubic: 1876-1940: (ob 60-letnici smrti dekana Antona Skubica). Občina Ribnica 2000, Dr. Franc Jaklič: 1892-1967: Baragov življenjepisec. Mohorjeva družba, Celje; Občina Ribnica 2002, Kronika župnije Ribnica: 1987-2003. Župnija Ribnica 2003, Naklo: vodnik po župniji. Župnijski urad Naklo 2005.

Viri in literatura

• A. Klun: Ribniški biografski leksikon : raziskovalna naloga 2006, str. 10-11 – s sliko.

« Nazaj | natisni