Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

MILOŠ Cvetka

oblikovalka, slikarka

(9.4.1931 )

Življenjepis

R. 9. apr. 1931 v Brežicah. L. 1959 je končala Pedagoško akademijo v Zagrebu, diplomirala je na Oddelku za risanje. Po kratkem obdobju, ko je delala kot pedagoginja, se je povsem posvetila ustvarjanju v svobodnem poklicu. Skoraj dvajset let je živela v Zagrebu, sedaj pa že vrsto let spet živi in dela v Brežicah. Ukvarja se s slikanjem, ustvarja tudi na področju unikatnega oblikovanja, in sicer keramike (nakit, v zadnjem času slike – reliefi), posebno intenzivno se je ukvarjala s tkanjem, predvsem s tapiserijo. Ustvarila je okoli sto avtorskih tapiserij, med katerimi je nekaj zelo velikih (tudi do 7 x 2 m). Z njimi je opremila tudi več javnih prostorov, kot na primer hotele (Radin v Radencih, Donat v Rogaški Slatini, Terme v Čateških toplicah itd.), banke (Nova kreditna banka v Mariboru, Hypothekenbank v Judenburgu v Avstriji itd.), poročno dvorano Peščenica v Zagrebu. Številne njene tapiserije se nahajajo v zasebni lasti marsikje po svetu (v Italiji, Avstriji, Švedski, v Avstraliji, Kanadi, ZDA, Peruju itd). Hranijo jih tudi v dveh pomembnih nacionalnih zbirkah (Muzej za umjetnost i obrt v Zagrebu, Narodni muzej v Ljubljani). Veliko je razstavljala, tako samostojno (sedemindvajset razstav) kot skupinsko (več kot sto razstav). Leta 1980 je prejela tudi zlato medaljo za tapiserijo na Mednarodnem obrtnem sejmu v Münchnu. V zadnjem času je pomembna njena vloga mentorice ljubiteljskim slikarjem, ki ustvarjajo na JV Slovenije.

Viri in literatura

• DL 11. mar. 1982, str. 28.
• DL 22. apr. 1999, str. 10.
• Osebni podatki.
• Rast maj 1999, str. 467-468 – s sliko.

« Nazaj | natisni