Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BOŽIČ Bojan

kulturni menedžer

(1.12.1951 )

Življenjepis

R. 1. dec. 1951 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Stopičah, gimnazijo v Pazinu. L. 1976 je diplomiral iz specialne pedagogike na Pedagoški akademiji v Ljubljani. L. 1996 je opravil specialistični študij Socialno delo v podjetjih - managment v kulturi na Visoki šoli za socialno delo Univerze v Ljubljani. L. 2000 je končal usmeritev Managment v kulturi – program za usposabljanje vodilnih delavcev v kulturi na Gea collegu. Od 1976–1984 je bil zaposlen kot vzgojitelj v novomeškem Dijaškem domu Majde Šilc, od 1984–1987 je bil tajnik Kulturne skupnosti. V l. 1987–1994 je bil ravnatelj Dolenjskega muzeja v Novem mestu, kjer se je posebej posvečal načrtovanju in vodenju razstavnega programa (sodelovanje pri izvedbi Bienala slovenske grafike v Novem mestu, vodenje projekta 100 let arheoloških izkopavanj v Novem mestu, 500-letnica kolegiatnega Kapitlja). Poskrbel je za izboljšanje materialnih pogojev delovanja muzeja (obnova kompleksa stavb, zagotovitev boljših pogojev za hranjenje muzejskega gradiva, tehnična opremljenost in posodabljanje) ter za tržni marketing. Od 1994–1995 je delal na novomeški televiziji Vaš kanal. Od l. 1996 je ravnatelj Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Uspešno je vodil projekt za celostno prenovo samostanskega kompleksa, obnovil Galerijo Božidarja Jakca, zasnoval novi koncept razstavne politike ter prenovil stalne razstave, vzpostavil mrežo novih donatorjev in sponzorjev za galerijo ter oživil delovanje mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva. Organizacijsko je vodil projekt 750 let prve omembe mesta Kostanjevica v pisnih virih. Objavljal je v Dolenjskih razgledih, Dolenjskem listu, Rasti, Lucasu. Uredil je publikacije Dolenjskega muzeja in številne razstavne kataloge in monografije različnih umetnikov, ki jih je izdala Galerija Božidarja Jakca. Uredil je zbornik Društva muzealcev Slovenije (1991), tudi publikacijo Lada Smrekarja Kostanjevica na Krki (1997), ki je doživela več izdaj.

Viri in literatura

• DL 2. jun. 1994 št. 22, str. 24. – s sliko.
• DL 11. jan. 1996 št. 2, str. 10 – s sliko.

« Nazaj | natisni