Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

DETELA Fran

pisatelj, šolnik

(3.12.1850 - 11.7.1926 )

Življenjepis

Rodil se je 3. decembra 1850 v Moravčah. Po končani ljubljanski gimnaziji, kjer je bil sošolec Ivana Tavčarja, je na Dunaju študiral klasično filologijo in francoščino. Bil je profesor na Dunaju, od leta 1890 do 1906 pa ravnatelj novomeške gimnazije. Veljal je za človeka blage narave in dijakov ni sodil ostro, temveč jim je večkrat spregledal napake in jih ščitil pred neutemeljenimi napadi. Na dijake je pozitivno vplival tudi v narodnem duhu, saj je bil zaveden narodnjak.

Pripadal je krogu katoliških književnikov, pisal pa je zgodovinska pripovedna dela, povesti iz sodobnega podeželskega in malomeščanskega sveta ter veseloigre. Osebe v njegovih delih se večinoma izrazito delijo na dobre in slabe. Zanj je značilna satirična hudomušnost, dobrohotna kritika življenja in krščanska vzgojnost, saj je skoraj iz vsakega njegovega dela mogoče razbrati kakšen moralni nauk.

Njegova prva povest Malo življenje je bila leta 1882 objavljena v Ljubljanskem zvonu. Tako kot v Malem življenju tudi v naslednjih dveh povestih Prihajač (1888) in Gospod Lisec (1894) realistično prikazuje življenje na kmetih in značilne pojave začetnega kapitalizma na vasi. Kljub temu, da se je pri opisovanju kmečkega okolja zgledoval po francoskih realistih, pa se njegovi nazori niso skladali z nazori kritičnega realizma, saj se je zavzemal za tradicijo in patriarhalnost na vasi, dobrih strani napredka pa ni videl.

Napisal je dva zgodovinska romana iz zadnjih let celjskih grofov: Veliki grof (1885) in Pegam in Lambergar (1891). Slednji je dolgo let veljal za najboljši slovenski zgodovinski roman, vendar je v njem premalo psihološke utemeljitve in plastičnih opisov. V svoji najboljši povesti Trojka (1897) je prikazal vaške graščake in tri dolenjske visokošolce, ki so študirali na Dunaju.

Umrl je 11. julija 1926 v Ljubljani.

Viri in literatura

• 225 let novomeške gimnazije, str. 129 (datum smrti).
• ES 2, str. 240.
• SBL I, str. 129.

Slikovni material

• Album slovenskih književnikov 1928, str. 64.

« Nazaj | natisni