Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

IVANIČ Martin

leksikograf, publicist

(11.8.1948 )

Življenjepis

R. 11. avg. 1948 v Dolenjem Suhorju pri Vinici. Po končani gimnaziji se je najprej vpisal na vojaško ekonomsko akademijo v Beogradu, a se je po prvem letniku preusmeril v študij zgodovine in sociologije ter l. 1975 diplomiral na ljubljanski univerzi. Po diplomi je poučeval zgodovino na Šubičevi gimnaziji v Ljubljani. V l. 1976-1990 je delal na CK ZKS kot tajnik zgodovinske komisije, vodja arhiva CK ZKS in podpredsednik zgodovinske komisije. Od l. 1993 je bil urednik pri Enciklopediji Slovenije, od l. 1997 pa njen odgovorni urednik. Od l. 2003 je urednik-leksikograf pri Založbi Mladinska knjiga, med drugim urednik prvega Slovenskega etnološkega leksikona in sourednik Slovenskega velikega leksikona. Objavil je več sto člankov s tematiko iz zgodovine in zgodovinopisja, pozneje pa tudi družbenokritične prispevke o državi in politiki. Njegovi prispevki so bili objavljeni v Komunistu, Teleksu, Delu, Delavski enotnosti, Dnevniku, Republiki, Zgodovinskem časopisu in Arhivih. Je soavtor knjig Zgodovina Slovencev (1979), Kronologija naprednega delavskega gibanja na Slovenskem (1981) in Osamosvojitev Slovenije (1996), urednik, soavtor in sourednik knjižnih izdaj Zbrana dela Mihe Marinka, Zbrana dela Josipa Broza Tita (v slovenščini), Dachauski procesi (1990), Ilustrirana zgodovina Slovencev (1999). Je tudi avtor publikacij Stavka rudarjev v rudnikih Trbovlje in Hrastnik-Zagorje 1958 (1985), Kratka ilustrirana zgodovina Slovencev (1999) in Zvestoba : intervju s Stanetom Potočarjem (1994).

Viri in literatura

  • Zvestoba 1994, str. 253.

 

« Nazaj | natisni