Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ČERNAČ Janez

gozdar, Jesenkov nagrajenec

(16.8.1937 )

Življenjepis

R. 16. avg. 1937 v Gorenji vasi pri Mirni. Otroška leta je zaradi očetovega službovanja preživel v Makedoniji, in sicer nad Kočanikom pod Šarplanino. Pred drugo svetovno vojno se je družina vrnila na Dolenjsko. Osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem, Bukovju pri Postojni in v Črni na Koroškem, kamor se je družina preselila po končani vojni. Diplomiral je l. 1963 in magistriral l. 1981 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. V l. 1964-1994 je delal v Gozdnem gospodarstvu Kočevje, od l. 1988 kot direktor, v l. 1979-1988 pa je bil republiški lovski in ribiški inšpektor. L. 1997 je bil pobudnik referenduma za ohranitev gozdov v državni lasti. Je glavni urednik revije Lovec in knjižnih izdaj Lovske zveze Slovenije ter izvedenec Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi. Prizadeva si za trajnostni razvoj kočevske in slovenske gozdnate krajine; uspešno je uveljavil sonaravno gospodarjenje z gozdovi in gozdarstvo kot kulturno in etično razvito stroko. Med drugim je objavil okrog 100 strokovnih člankov in monografijo »Kočevska : gozdnata in skrivnostna dežela« (1998). Ukvarja se tudi s slikarstvom in lovsko fotografijo (častni član kluba Diana). Prejel je tudi Jesenkovo priznanje (1982).

Viri in literatura

• DL 20. mar. 1997 št. 11, str. 24 - slika.
• ES 16, str. 33.

« Nazaj | natisni