Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

WINDISCHGRÄTZ (WINDIŠ-GRÄTZ) ena najuglednejših rodbin habsburške monarhije

plemstvo

( )

Življenjepis

Po družinskem izročilu naj bi njen začetek segal v 11. st., priimek pa se je uveljavil v 13. st. po kraju Slovenj Gradec. Habsburžani so ji zaupali pomembne funkcije v cesarstvu in je bila v sorodstvu z najuglednejšimi srednjeevropskimi rodbinami, tudi z Auerspergi. Werland Alois, r. 31. maja 1790, u. 27. okt. 1867 na Planini (Haasberg), je imel v posesti na Slovenskem tudi Bogenšperk. – Windischgraetz Marija, vojvodinja Mecklenburška, r. 11. dec. 1856 na Mecklenburškem, u. 9. apr. 1929 prav tam, je vložila veliko denarja v izkopavanja pri nas, med drugim na Magdalenski gori, in hranila najdbe na gradu Bogenšperku; le-te so prešle po dražbi v ZDA, le majhen del je prejel v dar Narodni muzej v Ljubljani.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 2-3.
  • SBL 14. zv., str. 700-701.

 

« Nazaj | natisni