Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

HIPOLIT Novomeški (Gaiger Janez Adam)

jezikoslovec, nabožni pisec

(1667 - 5.4.1722 )

Življenjepis

Pater Hipolit Novomeški (njegovo krstno ime je  Janez Adam Gaiger) je bil osrednji slovenski slovstveni in kulturni delavec v drugem desetletju 18. stoletja.

Rodil se je leta 1667 v Novem mestu. Študiral naj bi pri jezuitih v Ljubljani in okoli leta 1684 je vstopil v kapucinski red. Verjetno je kot kapucin dlje časa bival v Novem mestu. Opravljal je razne samostanske službe, nato pa postal gvardijan samostana v Kamniku, kjer je ostal do smrti 5. aprila 1722.

V Novem mestu se je seznanil s slovstveno ostalino nabožnega pisca Matije Kastelca ter redovniškega sobrata Janeza Svetokriškega in se navdušil za slovensko knjigo. Imel je močno razvito slovensko in slovansko zavest. Zavzemal se je za uvedbo slovenskega jezika v katoliško liturgijo in se dela na tem področju lotil kot slovaropisec, prireditelj del svojih predhodnikov in prevajalec. Za potrebe redovnikov je sestavil trojezični slovar (nemško-slovensko-latinski) in ga do leta 1712 pripravil za tisk, vendar je ostal v rokopisu. Njegovo pomembno delo je priredba (ponatis) prve slovenske Bohoričeve slovnice, ki je izšla leta 1715 pod naslovom Grammatica Latino-Germanico-Slavonica in v kateri je ohranil del Bohoričevega rodoljubnega uvoda. Istega leta je izšla njegova priredba lekcionarja Evangelia inu Lystuvi, leta 1719 pa Bukvice od slejda inu navuka, ki veljajo za prvi tiskani prevod Kempčanove Hoje za Kristusom v slovenščino.

Viri in literatura

• EJ IV, str. 4 (podatek, da je umrl v Kranju).
• ES 4, str. 24 (podatek, da je u. 28. apr. 1722 v Kranju).
• https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi231720/
• Slovenska književnost, 1996, str. 139

Slikovni material

• Hipolit: Grammatica latino-germanico-slavonica, 1715

« Nazaj | natisni