Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

DERGANC Franc

književnik, strokovni pisec, zdravnik

(26.2.1877 - 30.6.1939 )

Življenjepis

R. 26. febr. 1877 v Semiču v Beli Krajini, u. 30. jun. 1939 v Ljubljani. Po končani gimnaziji je študiral medicino na Dunaju in bil l. 1903 promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Do upokojitve l. 1932 je bil primarij kirurškega oddelka ljubljanske bolnice. V Ljubljani si je postavil lasten sanatorij »Emona«, ki ga je vodil do smrti. Bil je tudi strokovni pisatelj. Ustanovil je slovensko strokovno glasilo Zdravniški vestnik. Sodeloval je pri »Wiener klinische Wochenschrift«, »Zentralblatt für Chirurgir«, Münchener medizinische Wochenschrift« in pri »Archiv für Chirurgie«. Zanimal se je tudi za kulturna in druga javna vprašanja. V sodelovanju z Nikom Županičem je na Dunaju ustanovil »Jug«, list za propagando jugoslovanske ideje. Izven svoje stroke se je uveljavljal kot filozofski pisatelj s članki v Ljubljanskem zvonu, Popotniku, Učiteljskem tovarišu, Dom in svetu, Slovencu in drugod. Svoje filozofsko stališče je nazorno opredelil v filozofskem delu »Svetozor«.

Viri in literatura

  • EJ II, str. 690 (podatek o smrti 30. apr. 1936 je napačen).
  • ES 2, str. 236.
  • Kronika VI/1939, str. 188 – slika.
  • Leksikon pisaca Jugoslavije 1972 I, str. 601-602 - s sliko.
  • SBL I, str. 128.

Slikovni material

  • Kronika slovenskih mest VI 1939, str. 188.
  • Leksikon pisaca Jugoslavije 1972 I, str. 601.

 

« Nazaj | natisni