Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

BLAŽIČ Viktor

publicist

(19.7.1928 - 25.6.2014 )

Življenjepis

R. 19. jul. 1928 v Smolenji vasi pri Novem mestu, u. 25. jun. 2014 v Ljubljani. L. 1949 je končal učiteljišče v Ljubljani. Od l. 1949 do 1953 je poučeval na različnih šolah, od l. 1955 do 1968 je delal pri Založbi Mladinska knjiga, kjer je bil urednik za učbenike, od l. 1969 do 1976 pri časopisu Delo, od l. 1979 do upokojitve l. 1984 pa v NUK. Zaradi objave eseja Ustvarjanje je svoboda l. 1975 in zaradi sodelovanja pri knjigi Edvard Kocbek, pričevalec našega časa, ki je tudi izšla l. 1975, je bil aretiran in pod obtožbo sovražne propagande obsojen na dve leti zapora. Ta čas je opisal v knjigi Svinčena leta, ki je izšla l. 1999. L. 1990 je bil soustanovitelj Svetovnega slovenskega kongresa in stranke Slovenski krščanski demokrati, bil pa je tudi sodelavec združenj civilne družbe in član Bavčarjevega odbora za varstvo človekovih pravic. Objavljal je v revijah Zaliv, Prostor in čas, Nova revija, 2000 in Celovški Zvon ter v časopisih Slovenec, Delo in Demokracija. Izbor svojih člankov je l. 1994 objavil v knjigi Videnja, komunistično revolucijo med drugo svetovno vojno in njene posledice pa je opisal v knjigi Semena razdora, ki je izšla l. 2003. L. 1993 je prejel Jurčičevo nagrado.

Viri in literatura

  • Demokracija 5. febr. 2004 št. 6, str. [34]-38 – s slikami.
  • ES 16, str. 16.

Slikovni material

  • Demokracija 5. febr. 2004, str. [34] (foto: Primož
  • Demokracija 5. febr. 2004, str. 36 (foto: Primož L
  • Demokracija 5. febr. 2004, str. 38 (foto: Primož L

 

« Nazaj | natisni