Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽUPANIČ (ŽUPANIĆ, ZUPANIČ) Niko

antropolog, etnolog, politik

(1.12.1876 - 11.9.1961 )

Življenjepis

R. 1. dec. 1876 v Gribljah v Beli krajini, u. 11. sept. 1961 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Podzemlju, gimnazijo pa v Novem mestu in l. 1897 maturiral. Na Dunaju je študiral pravo, nato zgodovino, prazgodovino, arheologijo in geografijo in l. 1903 promoviral.

L. 1907 je dobil službo na beograjski realki in postal kustos v zgod.–umetnostnem muzeju. L. 1914 je stopil v srbsko vojsko, postal član Jugoslovanskega odbora in do l. 1918 delal v Parizu, Londonu in ZDA. Na mirovni konferenci v Parizu je bil član jugoslovanske delegacije.

L. 1940 je postal redni profesor etnologije na ljubljanski univerzi in del okupacije preživel na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. S predavanji je sodeloval na številnih mednarodnih kongresih in napisal ogromno člankov in razprav, v katerih obravnava zgodovino slovanskih etničnih skupin, prazgodovino, etnografijo in antropologijo.

Odlikovan je bil z redom sv. Save II, redom belega orla V in vojno spomenico.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 387.
  • SBL 15. zv., str. 1039-1042.

Slikovni material

  • Knjižnica Mirana Jarca NM
  • Knjižnica Mirana Jarca NM
  • Rast II/2001, str. 281.
  • Knjižnica Mirana Jarca Nm

 

« Nazaj | natisni