Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽUPANČIČ Oton

dramatik, esejist, pesnik, prevajalec

(23.1.1878 - 11.6.1949 )

Življenjepis

R. 23. jan. 1878 v Vinici, u. 11. jun. 1949 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Dragatušu in Novem mestu, tu tudi 3 razrede gimnazije, ostale pa v Ljubljani in maturiral l. 1896. Na Dunaju je študiral zemljepis in zgodovino, kot domači učitelj pa je prepotoval Švico, Francijo in Anglijo. Po vrnitvi v domovino je bil mestni arhivar v Ljubljani, dramaturg, upravnik Slovenskega narodnega gledališča, član SAZU, po drugi vojni pa upravnik Zavoda za kulturo slovenskega knjižnega jezika pri SAZU, poslanec v Domu narodov ter Ljudski skupščini LRS in član Prezidija LS LRS. V ljubljanski Zadrugi se je kot gimnazijec seznanil s Kettejem, Murnom in Cankarjem, s katerimi tvori tako imenovano slovensko moderno. L. 1899 je izdal pesniško zbirko Čaša opojnosti, v naslednjih letih pa še zbirke Čez plan, V zarje Vidove, Mlada pota (antologija) in Zimzelen pod snegom, ki prinaša predvsem pesniška dela, nastala v zvezi z NOB. Velja za enega izmed vrhov slovenske poezije. Kot dramaturg je dobil pobudo tudi za dramo Lepa Vida. Njegove mladinske zbirke Pisanice, Sto ugank in Ciciban in še kaj pomenijo vrh slovenske mladinske poezije. Pomembno je tudi njegovo prevajalsko delo, kamor sodijo: 15 Shakespearovih dram, prevodi Danteja, Goetheja, Puškina itd. Tudi med slovenskimi esejisti zavzema ugledno mesto, njegova Beseda o Prešernu (govor v Narodnem gledališču v Ljubljani l. 1926) sodi med najlepše sestavke, kar jih je bilo kdaj napisanih o Prešernu, čigar velik častilec je bil. Kjerkoli je torej zaoral ta naš mojster slovenskega jezika, povsod je zapustil neizbrisno sled. O njem sta napisala obsežni študiji kar dva tujca: Italijan Arturo Cronia in Francoz Lucien Tesnière. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu.

Viri in literatura

• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [32] - slika.
• ES 15, str. 383-386 - s sliko.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 318 - slika.
• SBL 15. zv., str. 1021-1038.

Slikovni material

• ES 15, str. 384.
• Album slovenskih književnikov 1928, str. 81.
• Kronika slovenskih mest I 1934, str. 318.
• Dular J.: Pomembni Belokranjci 1988, str. [32].
• Knjižnica Mirana Jarca NM.

« Nazaj | natisni