Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽLEBNIK Leon

filozof, pedagog, psiholog

(29.1.1918 )

Življenjepis

R. 29. jan. 1918 v Materiji. Živi v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Šmihelu in Novem mestu, klasično gimnazijo pa v Šentvidu nad Ljubljano, maturiral l. 1937, študiral filozofijo in pedagogiko in l. 1942 promoviral. Zaradi sodelovanja z OF je bil v l. 1942-1943 v italijanski internaciji, po vojni pa je bil profesor na Jesenicah in ljubljanskem učiteljišču ter hkrati honorarni inšpektor. Nato je bil višji predavatelj na VPŠ v Ljubljani, od l. 1978 pa redni profesor na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. L. 1988 je bil upokojen. Ob obsežnem pedagoškem delu se je posvečal raziskavam na področju pedagogike, andragogike, etike in socialne psihologije. Je avtor številnih razprav in knjig, od katerih so bile nekatere prevedene tudi v srbohrvaščino. Dela: Obča zgodovina pedagogike, Ljudje med seboj, Psihologija otroka in mladostnika itd. Aktivno se je udeležil več posvetovanj in kongresov doma in v tujini (Bled, Zagreb, Bruselj). Je tudi prevajal, in sicer iz ruščine in srbohrvaščine.

Viri in literatura

• ES 15, str. 371.
• SBL 15. zv., str. 984-985.

« Nazaj | natisni