Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽITNIK Ignacij

časnikar, politik

(24.11.1857 - 28.12.1913 )

Življenjepis

R. 24. nov. 1857 na Fužini pri Zagradcu, u. 28. dec. 1913 v Ljubljani. Obiskoval je novomeško gimnazijo, odslužil vojaščino, stopil v bogoslovje in bil l. 1886 ordiniran. Nato je bil kaplan v Šentjerneju in Dobrniču, nadaljeval študij v Rimu in doktoriral iz rimskega prava, postal častni kanonik, stolni kanonik in konzistorialni svetnik v Ljubljani. Zelo mlad je zašel v politiko, pisal v Slovenca članke, podlistke in uvodnike. Od l. 1887 je bil član Slovenske ljudske stranke in zvesto stal ob strani J. Ev. Kreku. Večkrat je bil izvoljen v kranjski deželni zbor in bil tudi član državnega zbora na Dunaju.

Viri in literatura

  • Branko Marušič: Sto slovenskih politikov 2002, str. 222-223 - s sliko.
  • ES 15, str. 336.
  • SBL 15. zv., str. 976-977.

Slikovni material

  • Rast II/2001, str. 278.
  • Sto slovenskih politikov 2002, str. 222.

 

« Nazaj | natisni