Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

DEBELJAK Ivan (Janez)

profesor, publicist, učitelj

(18.11.1932 )

Življenjepis

R. 18.11.1932 v Gornjem Retju pri Velikih Laščah, u. 8.5.2005 v Ljubljani [oče kmet Alojzij, mati gospodinja Frančiška roj. Vesel; bratje Alojz (utonil v vojski), kmetijski tehnik Anton, kmet Jože, strojni ključavničar Stane, sestre gospodinja Marija por. Samsa, frizerka Frančiška por. Samsa, Anica (umrla v nesreči pri dveh letih), administratorka Ana, pletilja Terezija, trgovka Kristina. Poročen je bil s profesorico Tanjo roj. Vilar; sinovi magister farmacije Boštjan, gimnazijski maturant in padalski inštruktor Aleš ter gimnazijski maturant in programer Rok]. Odraščal je v kmečki družini z 11 otroki v Gornjem Retju pri Velikih Laščah, kjer je živel do konca šolanja na Osnovni ljudski šoli Velike Lašče (obiskoval jo je med letoma 1938 in 1943). Od leta 1944 do leta 1952 se je šolal na Klasični gimnaziji Ljubljana, potem pa se je vpisal na oddelek za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Med šolanjem na gimnaziji in študijem je živel v Ljubljani. Po zaključku študija leta 1959 je odšel na služenje vojaškega roka – v letih 1959 in 1960 je tako živel v Bileći, v letih 1960 in 1961 pa v Beogradu. Po vojaščini se je vrnil v bližino doma in do leta 1963 živel v Velikih Laščah, nato pa je preostanek življenja preživel v Ribnici na Dolenjskem. Med študijem je dve leti honorarno delal kot korektor pri Ljudski pravici, nabral pa si je tudi 15 mesecev priznane delovne dobe. Kot učitelj slovenskega jezika na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna v Ribnici se je zaposlil leta 1961 in ta poklic opravljal do upokojitve leta 1997. Krog delovanja g. Debeljaka, zanj je gotovo slišal prav vsak Ribničan, je bil tako širok, da bi bilo težko navesti vse njegove dejavnosti. V okvirnem smislu se je njegovo delovanje nanašalo predvsem na družbeno, kulturno, publicistično, mentorsko, vzgojno … delo v okviru in organih osnovne šole, skupščine Občine Ribnica, krajevne kulturne skupnosti, Turističnega društva Ribnica. Delal je tudi za radio in televizijo; pripravljal je oddaje o Ribniški dolini, njenih značilnostih itd. Med ogromnim številom funkcij, ki jih je opravljal g. Debeljak, naj omenimo, da je bil predsednik raznih občinskih odborov, član skupščine Občine Ribnica, sveta in upravnega odbora ribniške osnovne šole, številnih komisij in odborov (ustanovljenih za določene projekte) in teles v občinskem, pa tudi državnem okviru. Zadnjih deset let ali več je veliko časa posvetil svojemu hobiju, rezbarjenju. Znan je bil predvsem kot odličen jasličar; s svojimi izvirnimi lesenimi jaslicami je sodeloval tudi na razstavah jaslic v Ljubljani, na Brezjah, Sv. Gori, Arles (Francija), Rim (Italija) … Tudi za svoje delo na tem področju je dobil številna priznanja. Janez Debeljak je bil tudi izjemno plodovit avtor različnih del, pri mnogih je sodeloval tudi kot soavtor, urednik ali sourednik. Pri večjih projektih je sodeloval kot režiser in svetovalec. Pisal je tudi priložnostne članke o pomembnejših ljudeh Ribniške doline, dogodkih in dognanjih, ki jih je objavljal zlasti v lokalnem časopisu, Dolenjskem listu, Dnevniku, pa tudi v izseljenski Rodni grudi. Prejel je številne nagrade in priznanja: Študentska Prešernova nagrada, 1960, Urbanova nagrada, Ribnica 1975, Medalja za vojaške zasluge, Beograd 1975, Priznanje KS Ribnica, Ribnica 1977, Bronasto priznanje OF, Ribnica 1982, Srebrno priznanje OF, Ribnica 1984, Red dela z bronastim vencem, Beograd 1990, Pohvala teritorialne obrambe Slovenije, 1979, Priznanje 1. stopnje občinske gasilske zveze, Ribnica 1981, Priznanje Turističnega društva Ribnica, Ribnica 1975, Srebrno priznanje Turistične zveze Slovenije, Zlati znak RK Slovenija, Priznanje Ministrstva za kulturo ob počastitvi Gallusovega leta 1991, 1. nagrada na razstavi slovenskih jaslic, Ljubljana 1995, Priznanje 26. marec Občine Ribnica, Častni občan Občine Ribnica 1997, Častni občan Občine Velike Lašče 2002, Ministrstvo za šolstvo in šport ga je imenovalo za profesorja – svetnika, Diploma di partipazione, Roma 2002 (povezana z bronasto medaljo), Ambasada Slovenije pri Svetem sedežu v Rimu za jaslice (5 jasličarjev iz Slovenije).

Viri in literatura

• A. Klun: Ribniški biografski leksikon : raziskovalna naloga 2006, str. 6-9 – s sliko.
• DL 19. jul. 1973, str. 14.
• Življenjski podatki v KMJ Novo mesto (odd. za bibliografijo Dolenjske).

« Nazaj | natisni