Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽERJAL Anton

gradbenik

(18.2.1918 )

Življenjepis

R. 18. febr. 1918 v Trstu. Maturiral je l. 1936 na ljubljanski gimnaziji, študiral gradbeništvo na ljubljanski univerzi in zaradi vojnih razmer diplomiral šele l. 1943. Kot progovnega delavca so ga Nemci poslali na prisilno delo v Avstrijo. Po vojni je bil zaradi popravljanja mostov poslan na Dolenjsko, postal po ustanovitvi Pionirja v Novem mestu njegov direktor, l. 1949 pa tehnični direktor Hidrocentrale v Medvodah, se l. 1952 vrnil k Pionirju, vodil gradbena dela pri Steklarni v Bršljinu in bil nato do upokojitve tehnični vodja pri Vodnogospodarskem podjetju. Pri Pionirju je ustanovil sekcijo za odbojko in bil vrsto let igralec odbojke.

Viri in literatura

  • DL 27. febr. 1997 št. 8, str. 32 – s sliko.

 

« Nazaj | natisni