Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽELEZNIKAR Julijan

član ljubljanske in novomeške literarne Zadruge

(3.7.1878 - 14.11.1902 )

Življenjepis

R. 3. jul. 1878 v Slovenski Bistrici (sin časnikarja Ivana Ž.), u. kot jurist 14. nov. 1902. V Ljubljani je obiskoval gimnazijo, v 7. razredu prekinil šolanje, naslednje leto opravil v Novem mestu istočasno s Kettejem sprejemni izpit za 7. razred in l. 1898 maturiral. V njunem stanovanju v Kandiji št. 59 so 5. nov. 1896 dijaki ustanovili po ljubljanskem zgledu ilegalno društvo Zadruga, v katerem so gojili literarno dejavnost in se vadili v govorništvu. Sprva so bili člani: Bojan Drenik, 7.r. (predsednik), Ivan Polovič, 7.r., Julijan Železnikar, 7.r., Jožef Žorž, 5.r., Dragotin Kette, 7.r., Franc Sešek, 6.r. (tajnik), pozneje pa še Mihael Zevnik, 7.r., Franc Turk, 6.r. (brat novomeškega profesorja in trdinoslovca dr. Alojza Turka), Ivan Vasič, 5.r. (kasnejši novomeški odvetnik), Oskar Kamenšek, 4.r., in Franc (Radivoj) Peterlin, 5.r. (kasnejši pesnik in boem, znan pod imenom Petruška). Zadruga je prenehala delovati julija 1897, potem ko so člani zvedeli, da je ravnateljstvo gimnazije obveščeno o njihovem društvu. Novomeška Zadruga še daleč ni tako pomembna, kot je bila ljubljanska, v literarni zgodovini se omenja predvsem zaradi Ketteja, ki je bil v njej najzrelejši in ki je bil že pred prihodom v Novo mesto priznan pesnik Ljubljanskega zvona, osrednje slovenske literarne revije.

Viri in literatura

• Cankarjev zbornik. Uredil dr. Joža Glonar (l. 1921), str. 32–46.
• Dolenjska prosveta II/1955 št. 1, str. 17-25.
• Slavistična revija III/1950, str. 165.

« Nazaj | natisni