Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽAKELJ Anton (ps. Rodoljub Ledinski)

pesnik

(14.10.1816 - 26.4.1868 )

Življenjepis

R. 14. okt. 1816 v Ledinah nad Idrijo, u. 26. apr. 1868 v Velikem Trnu nad Leskovcem. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, Karlovcu (5. in 6. r.) in v Novem mestu (1833–1835), bogoslovje pa je študiral v Ljubljani in bil l. 1842 ordiniran. Kot kaplan je služboval v Ribnici, Dobrniču in Mirni Peči, v Pobočju, Sostrem in Velikem Trnu (od 1866 do smrti). Poleg šolskih jezikov je obvladal francoščino, italijanščino in slovanske jezike, pod psevdonimom Rodoljub Ledinski objavljal pesmi, ki sodijo med najboljše v tistem času, pa tudi prevajal. Pomemben in znan je predvsem kot zapisovalec ljudskih pesmi (Mlada Breda, Mlada Zora), vendar jih je po tedanji navadi popravljal, širil in jim spreminjal tudi ritem.

Viri in literatura

  • ES 16, str. 285-286.
  • SBL 15. zv., str. 930-932.

 

« Nazaj | natisni