Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

DEBELJAK Anton

kritik, pesnik, prevajalec, publicist

(25.10.1887 - 24.10.1952 )

Življenjepis

R. 25. okt. 1887 v Šegovi vasi pri Ribnici, u. 24. okt. 1952 v Lovranu, pok. v Ljubljani. L. 1908 je maturiral na novomeški gimnaziji. Na Dunaju in v Parizu je študiral jezikoslovje, zlasti romanske jezike. Bil je naš edini strokovnjak za rokovnjaški jezik. L. 1913 je poučeval na realki v Gorici, kjer ga je zajela 1. sv. vojna. Po letu in pol je bil oproščen vojaške službe in je šel poučevat na idrijsko realko. L. 1923 je doktoriral na ljubljanski univerzi, potem pa je bil profesor na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Že kot gimnazijec je v Domačem prijatelju in Zvončku objavljal pesmi in prozo. Objavljal je tudi v Omladini, Hrv. Smotri, od l. 1910 pa je redno sodeloval pri Ljubljanskem zvonu. Svoje literarne eseje, ocene, politične članke, poročila in potopise je pisal v razne revije in časopise, med drugim v Slovan, Jutro, Slovenski narod, Življenje in svet, Slovensko ženo, Planinski vestnik. Pod svoje spise se je podpisoval s 154 različnimi imeni (npr. Šega, Ante Debeljak, Antonij Francevič Tolstoj, Unilij Crassus…), kar je največ med vsemi slovenskimi pisatelji. Vrsto let je sodeloval tudi pri Gledališkem listu. Izdal je dve samostojni pesniški zbirki: Solnce in sence 1919, Tičistan 1940 ter l. 1919 v prevodu Moderno francosko liriko. Izšlo je tudi 11 knjig proznih prevodov, po njegovi smrti pa še Balzacove Okrogle povesti, s katerimi se je ukvarjal več kot 20 let in ki so eden nespornih viškov slovenske prevajalske dejavnosti.

Viri in literatura

• ES 2, str. 180.
• LPJ I, str. 82 – slika.
• Ribnica skozi stoletja 1982, str. 12-13 – s sliko.
• SBL I, str. 124.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• J. Debeljak: Plenkača pesmi poje 1972, str. 59.

« Nazaj | natisni