Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽAGAR (SAGAR) Janez Mihael

veterinar, zdravnik

(2.11.1732 - 18.7.1813 )

Življenjepis

R. 2. nov. 1732 v Damlju pri Vinici, u. 18. jul. 1813 v Pragi. Sprva je bil doma pastir, nato se je šolal v Križevcih na Hrvaškem in pri jezuitih v Zagrebu, v Gradcu študiral filozofijo, na Dunaju pa medicino in promoviral l. 1762 za doktorja zdravilstva. Kot fizik na Moravskem je bil za požrtvovalno delo pri zatiranju nalezljivih bolezni ljudi in živali l. 1775 izvoljen za člana nemške akademije v Anspachu. L. 1776 mu je cesarica Marija Terezija podelila plemiški naslov. Samostojno je objavil 13 knjig in je eden vodilnih nozologov 18. stoletja. Pomembno je tudi njegovo delo v veterini, saj je med prvimi opisal parkljevko in slinavko. Pisal je v nemščini in latinščini.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 283.
  • SBL 15. zv., str. 921-924.

 

« Nazaj | natisni