Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽAGAR Drago

psiholog

(21.10.1941 )

Življenjepis

R. 21. okt. 1941 v Podvrhu pri Kočevju. Po končanem učiteljišču je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani in l. 1968 diplomiral iz psihologije in pedagogike. Po odsluženi vojaščini je bil strokovni sekretar pri mednarodni raziskavi o vplivu okolja na uspeh in osebnostne lastnosti učencev, bil l. 1971 izvoljen za asistenta na Oddelku za psihologijo FF v Ljubljani in 1979 promoviral. Leta 1980 je postal docent, l. 1986 pa izredni profesor za pedagogiko in psihologijo. aktivno se je udeležil več kongresov in posvetovanj v Sloveniji in na Hrvaškem in sodeloval s članki v Anthroposu in Sodobni pedagogiki.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 282 (podatek, da je njegovo ime Dragotin).
  • Kdo je kdo 1993, str. 256.
  • Univerza III–1, str. 148.
  • Univerza IV–4, str. 134.

 

« Nazaj | natisni