Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ŽABKAR Jože

pravnik

(22.7.1915 )

Življenjepis

R. 22. jul. 1915 v Veliki vasi pri Krškem. Gimnazijo je končal v Šentvidu nad Ljubljano, študiral pravo in l. 1941 diplomiral. V NOB je sodeloval od l. 1943, bil član vojaškega sodišča in l. 1944 sodni inštruktor glavnega štaba Slovenije na območju IX. korpusa NOV in POS, kjer je organiziral vojaška sodišča. Po vojni je bil okrožni javni tožilec v Celju, Ajdovščini, Postojni in Mariboru in od l. 1959 20 let predsednik okrožnega sodišča v Mariboru. Udejstvoval se je tudi v konjeniškem športu, bil član republiške in zvezne konjeniške zveze. Prejel je več visokih odlikovanj in priznanj in tudi Bloudkovo plaketo.

Viri in literatura

  • Prim. SBL 18. sn., str. 377.

 

« Nazaj | natisni