Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZWITTER Franc

akademik, Trdinov nagrajenec, zgodovinar

(24.10.1905 - 14.4.1988 )

Življenjepis

Rodil se je 24. oktobra 1905 na materinem domu v Beli Cerkvi. Vse življenje je ostal navezan na Dolenjsko in Novo mesto, kjer je imel predavanje ob šeststoletnici ustanovitve mesta. Tu je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo, kjer je nanj še posebej vplival profesor zgodovine Jože Kovač, ki ga je še utrdil v odločitvi, da se bo posvetil študiju in raziskovanju človeške preteklosti. Pod vplivom novomeške pomladi leta 1920 je bil nekaj časa predsednik napredne dijaške organizacije »Prosveta«. Po maturi na gimnaziji (1924) je študiral zgodovino in geografijo v Ljubljani, kasneje pa še na Dunaju. Leta 1928 je na ljubljanski univerzi diplomiral, že naslednje leto pa doktoriral z disertacijo o starejših kranjskih mestih in meščanih. V letih 1930-32 je nadaljeval študij na pariški Sorboni, kjer se je pričel zavzemati za tesnejše povezovanje sociologije, ekonomije in zgodovine. Medtem ko je bila najprej  v ospredju njegovega zanimanja srednjeveška zgodovina, se je z novimi dognanji preusmeril v zgodovino novega veka. Leta 1937 je postal docent za občo zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi.

Vseskozi ga je zanimala tudi nacionalnopolitična problematika, pri čemer je večkrat izpostavil slovensko-nemške odnose na Koroškem (po očetu je bil Korošec). S študijo o nacionalnih vprašanjih v habsburški monarhiji si je pridobil mednarodni sloves.

Leta 1942 je bil interniran v Italijo, od koder je po njeni kapitulaciji večinoma peš prišel v partizane v Slovenijo. Najprej je prišel v Podhosto, kjer so se takrat zbirali kulturni delavci. Leta 1944 je postal ravnatelj znanstvenega inštituta pri IOOF. Tu se je z študijami in referati pripravljal na izredno pomembne naloge kot izvedenec za narodnostna in mejna vprašanja. Tudi po koncu vojne je sodeloval na mirovnih pogajanjih v boju za pravične meje Slovenije. Nato pa se je vrnil na univerzo, kjer je bil rektor in prorektor ter član SAZU. Prizadeval si je za ureditev arhivske službe pri nas, povrnitev naših arhivov iz Avstrije, predsedoval Zgodovinskemu društvu … V letih 1972-82 je vodil Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. Aktivno je sodeloval na mednarodnih kongresih zgodovinarjev (Rim, Stockholm, San Francisco …).

Bil je častni član Novega mesta in dobitnik Trdinove nagrade. Umrl je 14. aprila 1988 v Ljubljani, pokopan pa je v Beli Cerkvi.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 278-279 - s sliko.
  • SBL 15. zv., str. 908.
  • Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice, str. 377-379.

Slikovni material

  • ES 15, str. 278.
  • Knjižnica Mirana Jarca NM
  • Rast I/2001, str. 132.

 

« Nazaj | natisni