Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZUPANČIČ Tina (Justina) roj. Rozman

politična delavka

(17.11.1908 - 2004 )

Življenjepis

R. 17. nov. 1908 v Slovenskem Javorniku, u. l. 2004. Živela je v Podhosti pri Dolenjskih Toplicah. Ob začetku druge svetovne vojne je živela na Jesenicah na Gorenjskem in se pred nacisti l. 1941 umaknila na Frato k Jožetu Zupančiču, svojemu kasnejšemu možu, ki jo je vključil v delo za partizane. Bila je delegatka na I. kongresu SPSŽ v Dobrniču. Nato je delala na oddelku za ljudsko imetje pri SNOSu, po vojni pa na oddelku za prosveto in kulturo v Novem mestu. L. 1962 je izšla njena brošura Frata v zbirki Dokazi.

Viri in literatura

  • DL 17. febr. 2000, priloga Dolenjski list 50 let, str. 14 – s sliko.
  • DL 22. jan. 2004, str. 22.
  • Gozdarski vestnik XXXV/1977 št. 3, str. 125.
  • Osebni podatki.

 

« Nazaj | natisni