Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

DALMATIN Jurij

prevajalec, protestantski pisatelj, teolog

( - 31.8.1589 )

Življenjepis

Jurij Dalmatin se je rodil okoli leta 1547 v Krškem. Do 18. leta se je šolal v Krškem pri Adamu Bohoriču, ki ga je navdušil nad protestantizmom. Leta 1565 je odšel v samostansko šolo Bebenhausen na Württemberškem, leta 1566 pa se je vpisal na univerzo v Tübingenu, kjer je študiral filozofijo in protestantsko teologijo. Bakalavreat je dosegel leta 1569 in istega leta tudi magistriral.

Pri učenju materinščine ga je kot mentor in prijatelj spodbujal Primož Trubar. Že s petindvajsetim letom je začel prevajati svetopisemska besedila in tako leta 1572 v Ljubljano poslal prevod Mojzesovih knjig (po nekaterih virih le prvo knjigo). Istega leta je nastopil službo slovenskega in nemškega pridigarja v Ljubljani. Bil je tudi nadzornik stanovske šole in član cerkvenega sveta. Posebno skrb je namenil pisanju slovenskih cerkvenih pesmi, iz nemščine pa je prirejal Lutrove pesmi. Prvo njegovo natisnjeno delo v slovenščini je bila pesem Ena serčna molitev zuper Turke, ki je bila objavljena v Trubarjevi pesmarici leta 1574. V Trubarjevi zbirki Tri duhovske pejsni, ki je izšla leta 1575, je bilo objavljenih šest Dalmatinovih pesmi, med njimi tudi prepesnitev Lutrove pesmi Naša bramba je Gospud Bug.

Jurij Dalmatin je prvi v slovenščino prevedel celotno Sveto pismo, ki je izšlo leta 1584 v Wittenbergu na Saškem s polnim naslovom Biblia, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta, slovenski tolmačena skuzi Jurija Dalmatina. Nadvojvoda je namreč tisk Biblije v Ljubljani prepovedal, zato je zaradi nevarnosti zaplembe vseh 1500 izvodov Biblije prišlo v domovino skritih v vinskih sodih in skrinjah, ki so jih hkrati ščitili pred vlago in poškodbami. Prodajna cena izvoda je bila 4 goldinarje in 30 krajcarjev, za kar so v tistem času lahko kupili par dobrih volov. Dalmatinov prevod Biblije predstavlja vrh slovenske protestantske književnosti in je bil podlaga za kasnejše izdaje Biblije v naslednjih stoletjih. Od 1500 izvodov je po svetu ohranjenih približno 80 izvirnih primerkov Dalmatinove Biblije, od tega hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto en izvod.

Umrl je 31. avgusta 1589 v Ljubljani, star le okrog 42 let.

Viri in literatura

  • ES 2, str. 170-171.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, str. 178-179.
  • Rast, let. 9. št. 5 (oktober 1998), str. 479-485.
  • SBL I, str. 116.

 

« Nazaj | natisni