Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZUPANČIČ Jože

časnikar, prevajalec

(1.3.1894 - 29.7.1969 )

Življenjepis

R. 1. mar. 1894 v Zavrtačah pri Višnji Gori, u. 29. jul. 1969 na Malem Lošinju in je tam pokopan. V Ljubljani je obiskoval klasično gimnazijo. Leta 1915 je bil mobiliziran in kot poročnik poslan na fronto, kjer se je predal Rusom. L. 1920 je stopil v Rdečo armado in se po dveh letih vrnil v Ljubljano. Postal je glavni urednik Slovenskega naroda, l. 1943 pa so ga Nemci odpeljali v Dachau. Po vojni je bil časnikar pri raznih listih in prevedel nad 60 romanov iz srbohrvaščine, ruščine, češčine in nemščine.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 238.
  • SBL 15. zv., str. 896.

 

« Nazaj | natisni