Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZUPANČIČ Iva

filmska igralka, gledališka igralka

(23.1.1931 - 14.4.2017 )

Življenjepis

Rojena je bila 23. januarja 1931 v Šmavru pri Trebnjem, umrla je 14. aprila 2017. Osnovno šolo je obiskovala v Trebnjem. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska kurirka. Po vojni je nastopala na Ljudskem odru v Trebnjem, leta 1947 pa se je vpisala na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani (danes Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) in tam leta 1960 diplomirala. Izpopolnjevala se je v Londonu in Parizu. V začetku šestdesetih let je opravila še podiplomski študij dramske igre po metodi Stanislavskega na Državnem inštitutu za gledališko umetnost (Gitis) v Moskvi.

Leta 1951 je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem. Od leta 1962 do upokojitve leta 1993 pa je bila članica ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Sodelovala je tudi na Odru 57, ki so ga ustanovili igralci, pesniki in pisatelji ter na njem postavljali slovenske pisatelje in dramatike. Sodelovala je tudi v Koreodrami ter pri projektih Dragana Živadinova in Mateja Filipčiča.

V štirih desetletjih je odigrala več kot 140 gledaliških in filmskih vlog iz slovenske in svetovne dramatike, klasike in moderne. Igrala je predvsem karakterne vloge. Kritiki so ji priznavali veliko umetniško silo, bogato izrazno in doživljajsko lestvico, talent za igrivo in nenarejeno vedenje ter barvito in sproščeno dikcijo. Sama je zelo cenila sodobne slovenske dramatike, še posebej Zajca in Smoleta. Od svetovnih dramatikov pa sta se je najbolj dotaknila Anton Pavlovič Čehov in Harold Pinter. Veliko je nastopala v igrah na radiu in televiziji. Igrala je tudi v slovenskih filmih, med drugim v filmu Cvetje v jeseni, Krč, Dediščina in Sladke sanje.

 Za svoje delo je leta 1957 v Novem Sadu prejela Sterijevo nagrado za najboljšo mlado igralko, leta 1968 nagrado Prešernovega sklada za vlogo Ruth v drami Harolda Pinterja Vrnitev, leta 1971 Borštnikovo diplomo za vlogo Elize Doolittle v drami Georgea Bernarda Shawa Pygmalion ter leta 1997 Borštnikov prstan.

Viri in literatura

• ES 15, str. 238 - s sliko.
• SBL 15. zv. , str. 893-894.

Slikovni material

• ES 15, str. 238.
• Rast VI/2000, str. 600.

« Nazaj | natisni