Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZUPANC Alojzij

lokalni zgodovinar, župnik

(16.7.1893 - 22.7.1974 )

Življenjepis

R. 16. jul. 1893 v Znojilah pri Krki, u. 22. jul. 1974 v novomeški bolnišnici, pok. v Šmihelu pri Žužemberku. Gimnazijo je obiskoval v Škofovih zavodih v Šentvidu pri Ljubljani in bil l. 1913 med prvimi maturanti te ustanove. L. 1917 je bil v Ljubljani posvečen v duhovnika. Še isto leto je postal kaplan v Dolenjskih Toplicah, odšel po dveh letih v Žužemberk in nato za župnika v Šmihel pri Žužemberku. Tu je bil 51 let župni upravitelj. Bil je izvrsten poznavalec preteklosti Suhe krajine in je napisal kronike skoraj vsem župnijam v dekaniji. V svojih zajetnih rokopisih je ustvaril pravi zaklad. Svoje bogato znanje je razdajal vsem, ki so se obračali nanj za podatke, saj je ’’poznal tako rekoč vsako družino po celi Krški dolini’’, kot je napisal njegov biograf France Dolinar. Ljudi je seznanjal z vrednostjo najdb iz posameznih obdobij. Zbiral je in z njimi bogatil muzejsko zbirko v Novem mestu. Vse njegovo delovanje je bilo usmerjeno v napredek, ne le v svoji fari, ampak tudi izven nje. Že leta 1927 se je pri Oblastni skupščini v Ljubljani zavzemal za izgradnjo vodovoda v Suhi krajini in pripomogel, da je bila leta 1928 pri Higienskem zavodu v Ljubljani naročena izdelava načrta. Istega leta je bil med ustanovitelji Gasilskega društva Šmihel. Leta 1935 je bil izvoljen za člana sveta Dravske banovine, l. 1937 pa je organiziral deputacijo k banu Natlačenu za gradnjo prvega zdravstvenega doma v Žužemberku. Krajanom je prikazal pomen zdravstvenega, pozneje pa tudi starostnega zavarovanja kmetov, zavzemal se je za razvoj civilne zaščite, podpiral je solidarnostne akcije. L. 1988 je v Buenos Airesu izšla Zgodovina Ajdovca v Krajini, ki jo je priredil zgodovinar Franc Gnidovec na podlagi bogatih Zupančevih podatkov.

Viri in literatura

• Raziskovalna naloga Bili so in ostajajo veliki ljudje: Alojzij Zupanc, župnik in zgodovinar, 2003, mentorici Hočevar M.K., Bukovec V. (tu podatek, da se je rodil 16. jun. 1893)
• Zupanc A.: Zgodovina Ajdovca v Krajini, uredil prof. France Gnidovec, str. 5.

Slikovni material

• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM
• Knjižnica Mirana Jarca NM

« Nazaj | natisni