Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZUPAN Vitomil

književnik, scenarist

(18.1.1914 - 14.5.1987 )

Življenjepis

R. 18. jan. 1914 v Ljubljani, u. 14. maja 1987 prav tam. Po gimnazijski maturi je študiral gradbeništvo, prekinil študij in diplomiral l. 1958. Veliko je potoval po svetu, se preživljal s priložnostnim delom, bil kurjač na ladjah itd. Med drugo vojno bil v italijanski internaciji, odšel l. 1943 v partizane in bil napovedovalec pri Radiu OF. Po vojni je vodil kulturni program Radia Ljubljana, od l. 1947 pa je bil svobodni pisatelj. L. 1948 je bil obtožen nemorale, poskusa uboja, spodkopavanja družbenopolitičnih in kulturnih osnov družbene ureditve’’ in obsojen na 10 let zapora. Po izpustitvi je razvil bogato literarno dejavnost, ki zajema prozo, dramatiko, filmsko scenaristiko, poezijo, esejistiko, predvsem pa romanopisje. Prejel je Prešernovo nagrado (dvakrat), Župančičevo nagrado(dvakrat) itd.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 235-236 - s sliko.
  • SBL 15. zv., 880-884.
  • Slovenska književnost 1945-1965 II, str. 126-133.

Slikovni material

  • ES 15, str. 236.
  • Slovenska književnost 1945-1965 II, str. [129].

 

« Nazaj | natisni