Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZUPAN (SUPPAN, ŽUPAN) Jakob

pesnik, teolog

(4.7.1785 - 16.2.1852 )

Življenjepis

R. 4. jul. 1785 na Prevojah pri Domžalah, u. 16. febr. 1852 v Celovcu. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani (vmes l. 1799 tudi v Novem mestu). Nato je študiral bogoslovje v Ljubljani in na Dunaju in bil l. 1809 promoviran za doktorja teologije. Od l. 1811 do 1815 je bil kaplan v Šmarju pri Ljubljani. L. 1815 je postal profesor bogoslovja in profesor za orientalske jezike na liceju. Kot pesnik je sodeloval pri Kranjski čbelici, prišel zaradi svojih nazorov v spor s cerkveno in državno oblastjo. Imel je veliko znanja, vendar je bil čudaške narave in slab pesnik. L. 1836 je bil upokojen s polovično pokojnino. Ko je bil l. 1831 v Novem mestu obnovljen kolegiatni kapitelj, ki so ga Francozi l. 1810 ukinili, je zložil v slovenščini pesem Lik Noviga mesta o voskresji zbora svoje fare, v kateri slavi vojvoda Rudolfa in ljubljanskega škofa Wolfa, ker sta obnovila kapitelj. To je prvi novomeški slovenski tisk.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 234 (podatek, da je u. 6. febr. 1852).
  • SBL 15. zv., str. 870-873.
  • Tončič L.: Tiskarstvo na Dolenjskem, str. 37 in 40.

 

« Nazaj | natisni