Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZUPAN Adolf

družbenopolitični delavec, pravnik

(21.10.1953 )

Življenjepis

R. 21. okt. 1953 v Poljanah pri Mirni Peči. Po osnovni šoli v Mirni Peči se je izučil za ključavničarja, končal policijsko šolo in bil miličnik v Novem mestu, končal še višjo policijsko šolo in ob delu študiral pravo ter postal magister. Nato je bil v službi pri Cestnem podjetju v Novem mestu, postal član izvršnega sveta novomeške občine in tudi njegov predsednik. Nato je bil direktor novomeške Komunale, nastopil službo pri Telekomu Novo mesto ter postal direktor Telekoma Slovenije. Pod njegovim učinkovitim vodstvom je podjetje s 3000 zaposlenimi postalo eno izmed najuspešnejših podjetij v Sloveniji.

Viri in literatura

  • DL 12. jun. 1997 št. 23, str. 23 – s sliko.

 

« Nazaj | natisni