Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZORKO Janez

kipar, slikar

(1937 )

Življenjepis

R. l. 1937 v Podgorju ob Sevnični na Dolenjskem. Osnovno šolo je obiskoval na Radni, se v Brežicah izučil za avtomehanika in se zaposlil v Renaultovem servisu v Ljubljani, kjer so mu omogočili izpopolnjevanje v risanju v slikarski šoli Klas. L. 1964 je odšel v Pariz. Tam je po štirih letih diplomiral na akademiji za likovno umetnost, opustil slikanje in se predal kiparjenju v lesu, bronu in kamnu. Osnoval je svoj atelje na Montparnassu in sodeloval na številnih razstavah v Parizu, Antverpnu, Luxemburgu in l. 1974 sodeloval tudi na Formi vivi v Kostanjevici. Njegov prijatelj Rudi Stopar ga je označil kot zadnjega montparnasovca.

Viri in literatura

  • Delo 17. dec. 1993, št. 294, str. 31.
  • Dolenjski razgledi 3. sn., str. 70.
  • Rast 9/1998 št. 1, str. 42 – s sliko.

Slikovni material

  • Rast VI/2000, str. 598.

 

« Nazaj | natisni