Dolenjski biografski leksikon

Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZOBEC Ivan (Ivo)

predavatelj, šolnik, Trdinov nagrajenec

(11.3.1897 - 5.12.1990 )

Življenjepis

Rojen je bil 11. marca 1897 v Prigorici pri Ribnici na Dolenjskem staršema, ki sta bila oba iz Novega mesta. Osnovno šolo je obiskoval v Dolenji vasi in v Novem mestu. Na novomeški gimnaziji je leta 1917 maturiral, vendar je moral takoj po maturi na bojišča prve svetovne vojne. V Pragi je leta 1923 diplomiral iz agronomije, na Karlovi univerzi je poslušal tudi predavanja iz naravoslovnih predmetov (biologija, kemija in fizika) in iz njih kasneje v Beogradu opravil profesorski izpit. Strahote, ki jih je spoznal v času prve svetovne vojne, so ga privedle med pristaše in zagovornike humanistov, ki so se združevali pod zastavo Rdečega križa. Ideja, naj bo človek človeku človeški, ga je vodila na vsej življenjski poti. Vseskozi je bil zelo vnet aktivist Rdečega križa. Bil je podpredsednik Rdečega križa in predsednik okrajnega odbora te humane organizacije. Na tem področju je bil aktiven tudi v pokoju. V sklopu novomeškega Rdečega križa je opravil vrsto predavanj o razširjenosti in škodljivosti alkoholizma pri nas, o pravilni prehrani, javni higieni, pravilnem oblačenju … Za prizadevanja v boju proti alkoholizmu je dobil zvezno in republiško priznanje. Poučeval je na gimnaziji v Novem mestu (1923-30) in na kmetijski šoli na Grmu. Nekaj časa je delal kot kmetijski inženir na državnem posestvu v Belju. Nato je bil do začetka druge svetovne vojne ravnatelj na gimnaziji v Murski Soboti. Po vojni je služil kruh na učiteljišču v Čakovcu, na gimnaziji v Brežicah in potem do upokojitve na gimnaziji (1953-54 in 1965-69) in učiteljišču v Novem mestu. Bil je predsednik Društva profesorjev in učiteljev in se z neverjetno odločnostjo potegoval za pravice prosvetnih delavcev v družbi. Bil je priljubljen predavatelj in močna pedagoška osebnost. Pomembna je tudi njegova publicistična dejavnost. Že pred vojno je pisal v Profesorski glasnik o pedagoški izobrazbi srednješolskih profesorjev. V letih od 1930 do 1957 je objavil štiri učbenike kemije za srednje šole, ki so bili večkrat ponatisnjeni. Pisal je članke z najrazličnejših področij v Glasnik jugoslovanskega profesorskega društva, Dolenjski list, Poročevalec, Tedensko tribuno. Leta 1966 je za svoje vsestransko delo prejel najvišje priznanje Dolenjske – Trdinovo nagrado. Po njem se imenuje ulica v Novem mestu. Umrl je 5. decembra 1990 v Mariboru.

Viri in literatura

• ES 15, str. 212.
• SBL 15. zv., 825-826.
• DL, 4. 1. 1975, str. 12
• Letno poročilo gimnazije v Novem mestu za šolsko leto 1971/72

Slikovni material

• Rast VI/2000, str. [596].

« Nazaj | natisni