Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Skozi stara mestna vrata, v svet prihodnosti, znanja in igranja

Dolenjski biografski leksikon

Hitro iskanje

A B C Č Ć D Đ E F G H I J K L M N O P Q R S Š T U V W X Y Z Ž

Zahtevno iskanje


Dolenjski biografski leksikon je sedaj pred Vami v internetni obliki

Vsebuje več kot 2600 biografskih gesel o ljudeh, ki so pomembni za Dolenjsko: ali so se tu rodili, šolali, delovali (delujejo) ali pa so svoja dela posvetili oz. posvečajo problemom Dolenjske, in to njenega širšega območja (po Meliku – pokrajina med Iško, Ljubljanico, Savo, Gorjanci, Kolpo in črto od Prezida do izvira Iške). Pred Vami je širok spekter dejavnosti, ustvarjalnosti in dosežkov ljudi naše pokrajine, od znanosti, kulture, umetnosti do gospodarstva, izobraževanja, športa itd. Posamezna gesla so opremljena tudi s fotografijami.

Osnova za nastanek tega pokrajinskega biografskega leksikona je Gradivo za dolenjski biografski leksikon avtorja Karla Bačerja, ki je sprva dvajset let izhajalo periodično, leta 2004 pa ga je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto izdala v knjižni obliki.

Internetna oblika leksikona nam omogoča aktivno urejanje in dodajanje novih podatkov in imen, ki so v času, ko je Gradivo za dolenjski biografski leksikon nastajalo, šele stopala na prizorišče. Hkrati je leksikon lažje in hitreje dostopen uporabnikom širom Slovenije in izven njenih meja oz. vsem uporabnikom interneta.

Spoštovani uporabniki Internetnega dolenjskega biografskega leksikona, k sodelovanju vabimo tudi vas! S svojimi predlogi, pripombami, informacijami nam pišite na E-mail naslov: gradivo@nm.sik.si.

 

Kratice in okrajšave

Razlago kratic in okrajšav, ki se uporabljajo v biografskem leksikonu si lahko preberete tukaj.

ZEMLJAK Jože

diplomat, politik, spomeničar

(15.11.1908 - 28.1.1987 )

Življenjepis

R. 15. nov. 1908 v Ljubljani, u. 28. jan. 1987 v zimski nezgodi. Po maturi na klasični gimnaziji v Šentvidu (1929) je študiral slavistiko in po diplomi poučeval na Trgovski akademiji v Ljubljani ter z Edvardom Kocbekom l. 1938 ustanovil revijo Dejanje, sodeloval v uredništvu in pisal politične članke. L. 1941 se je kot predstavnik krščanskih socialistov priključil OF in bil član okrožnega odbora OF za Ljubljano. L. 1943 so ga Italijani internirali in po razpadu Italije je odšel v partizane ter bil na kočevskem zboru izvoljen v SNOS, Vrhovni plenum OF in AVNOJa. L. 1944 je odšel v Beograd in bil 20 let v diplomatski službi v Parizu, Varšavi, na Dunaju, nato je bil sodnik Zveznega ustanovnega sodišča.

Viri in literatura

  • ES 15, str. 153-154 (podatek, da je r. 16. nov. 1908 in u. 29. jan. 1987).
  • SBL 15. zv., str. 792-793.

 

« Nazaj | natisni